Oglaševanje
1080 ogledov

Kruh poln beljakovin in pisane tradicije

Babičin pisani kruh Pekarne Grosuplje
Kruh spremlja človeštvo že več kot 30.000 let, o njegovem obstoju v tistem času pričajo dokazi ...

Žito je sicer postalo osnovna surovina za kruh pred približno 12.000 leti, ko so ljudje začeli s poljedelstvom. Dobro ga poznajo tudi naši bližnji predniki, mnogi med nami se spominjamo omamnega vonja doma pripravljenega kruha naših babic …

Tudi zato so v Pekarnah Grosuplje po uspešni zgodbi z babičinim kruhom in babičinim temnim kruhom na trgovske police poslali še babičin pisani kruh za posebne priložnosti.

Ta s seboj prinaša tudi prav posebno zgodbo o pomenu kruha kot potice v naši preteklosti. Etnolog in profesor doktor Janez Bogataj, velik poznavalec slovenske kulturne dediščine, je v svoji knjigi Krušni zakladi Slovenije zapisal:

"Pregovor “ne išči kruha nad potico” ima pomenljivo sporočilo. Odslikuje razmere v dediščini na Slovenskem, ko je zlasti v praznični prehrani pomenila potica z orehovim ali kakim drugim nadevom večkrat nedosegljiv ideal. Zato so se ljudje, še zlasti iz revnejših slojev, poskušali približati temu idealu prazničnega vzdušja. Namesto nedosegljive potice so spekli njen ponaredek - pisan kruh. Spekli so ga iz treh vrst testa (pšeničnega, ajdovega in koruznega), ki je zvit v treh različnih barvnih plasteh ustvarjal podobo potice." (Iz knjige krušni zakladi Slovenije, 2003)

Babičin pisani kruh so strokovnjaki iz Pekarne Grosuplje zamesili iz treh vrst testa, ki skupaj predstavljajo mešanico najboljših sestavin in okusov. Ajdovo, koruzno in pšenično testo je skrbno prepleteno v lep tribarven motiv, ki se poda prav vsaki priložnosti.

Testo so pripravili po dolgotrajnem postopku z dodatkom naravnega kislega testa, zato je sredica mehka in sočna ter ohrani večdnevno svežino. Babičin pisani kruh je pripravljen brez aditivov in le iz najboljših sestavin, ki zaokrožijo polnost njegovega bogatega okusa.

Poln beljakovin

Slovenci smo narod, ki poje veliko kruha. Po podatkih statističnega urada je leta 2011 prebivalec Slovenije v povprečju vsak dan zaužil kar 20 dekagramov moke. Nič čudnega, saj gre za dobro in hranljivo živilo, ki se poda k mnogim jedem. Obenem gre tudi za hranljivo živilo.

Sto gramov babičinega pisanega kruha vsebuje 268 kalorij, 4,4 grama maščob, 9,7 grama beljakovin, 2,6 grama prehranskih vlaknin in 49,6 grama ogljikovih hidratov. Nasičenih maščob ima 0,5 grama, vsebuje 0,6 grama sladkorjev in 1,2 grama soli.