Na nedavni konferenci Energetika in regulativa 26, ki jo organizira Prosperia, je direktorica Agencije za energijo Duška Godina predstavila analizo učinkov prenovljene metodologije omrežnine, ki se je začela uporabljati novembra 2024.
Uvedba novega obračuna omrežnine je takrat dvignila precej prahu tako med odjemalci električne energije kot med politiki. Poleg tega, da so novemu sistemu očitali zapletenost in nerazumljivost, je bil glavni očitek predvsem, da bo strošek omrežnine za odjemalce precej višji, kot je bil pred tem.
Duška Godina
Lani omrežnina za gospodinjstvo nižja
Duška Godina
A zgodilo se je prav nasprotno, če govorimo o gospodinjskih odjemalcih, strašenje z višjimi stroški ni bilo upravičeno. "Večina gospodinjskih odjemalcev in majhnih poslovnih odjemalcev zdaj plačuje manj omrežnine," je na konferenci poudarila Godina. Strošek omrežnine pa se je res povišal nekaterim poslovnim odjemalcem, a po besedah Godine "ta strošek v skupnem strošku energije predstavlja tako majhen odstotek, da ni imel večjega vpliva na njihovo poslovanje".
Postregla je tudi s podatki. Omrežnina se je za značilnega gospodinjskega odjemalca z letno porabo okoli 4 tisoč kWh iz 209 evrov leta 2024 lani znižala na 186 evrov. Če upoštevamo še ukrepe vlade in agencije o postopnosti uvajanja tarif, je strošek padel celo na nekaj več kot 150 evrov. Letos bi bil strošek za spoznanje nekoliko višji, in sicer 213 evrov na leto, zaradi ukrepa postopnega uvajanja tarif pa bo za značilnega odjemalca približno 182 evrov.
Odjemalci bolj aktivni
V analizi so opazili tudi, da vse več odjemalcev spremlja svojo porabo in jo tudi prilagaja, kar je bil med drugim tudi en od ciljev nove metodologije. Število odjemalcev, ki prilagajajo dogovorjeno obračunsko moč, se je povečalo za 1650 odstotkov. Za tretjino se je povečalo tudi število registriranih uporabnikov portala Moj elektro, ki omogoča spremljanje porabe, za 213 odstotkov pa se je povečalo število merilnih mest, prek katerih uporabniki lokalno dostopajo do merilnih podatkov v realnem času.
Konec igranja z omrežnino
Med cilji prenovljene omrežnine je tudi racionalizacija uporabe obstoječega elektroenergetskega omrežja, kar naj bi v prihodnje pomenilo manjše potrebe po dodatnih naložbah v omrežje.
Da bi ta cilj lahko dosegli, pa Godina opozarja, da se v prihodnje "ne smemo več igrati z zniževanjem in ukinjanjem omrežnine, pa če je to še tako politično všečno". pravi
Omrežje je hrbtenica energetskega prehoda, tega se je po besedah Godine treba zavedati. Naložbe bodo potrebne, to pa ne bo poceni. Zato je opozorila, da bo treba omrežnino že kmalu zvišati.
Nova pravila EU v škodo Slovenije
Razlogov je več. Kot je povedala, je poleg posodobitev treba zagotoviti tudi kibernetsko varnost, v prihodnje pa pričakujemo, da bodo prihodki iz avkcij za dodelitev čezmejnih prenosnih zmogljivosti nižji, kot so zdaj.
Od leta 2028 naj bi se prepolovili, in sicer zaradi združevanja regij in drugačnega obračunavanja pretokov. Skladno z novo uredbo EU, ki so jo v Bruslju predstavili decembra lani, bo treba 25 odstotkov sredstev iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti nameniti za financiranje evropskih energetskih projektov, kar pomeni, da bodo slovenski operaterji dobili toliko manj za naložbe.
O omrežnini je na konferenci govoril tudi direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je potrdil, da je bilo prepričanje, da bo omrežnina zaradi nove metodologije višja, zmotno.
Lani izpad dodatnih 19 milijonov evrov
Prav nasprotno, kot je povedal, so bili omrežninski prihodki za prenosno in distribucijsko omrežje leta 2025 bistveno nižji kot 2023 in 2024. Največ prihodkov iz naslova omrežnine je bilo zbranih leta 2024, bilo jih je za 401 milijon evrov. Leto pred tem so bili nekoliko nižji, zbrali smo 374 milijonov evrov omrežnine. Lani, ko se je prvič celo leto uporabljala nova metodologija pa je bilo pobrane za 330 milijonov evrov omrežnine. Torej 71 milijonov manj kot leta 2024 in 34 milijonov manj kot leto pred tem.
Eles je večje skoke omrežnine kot posledico razlike med regulatornim okvirjem in dejanskimi stroški, ki so povezani z načrtovanimi posodobitvami elektroenergetskega omrežja, do zdaj preprečeval z lastnimi prihodki iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti. A je tudi Mervar potrdil, da se bodo ti prihodki v prihodnje bistveno zmanjšali. Prav ti prihodki pa so razlog, da se je v Sloveniji strošek omrežnine zviševal bistveno počasneje kot v večini drugih držav EU.
Že letos bi morala biti višja
"V javnosti veliko govorimo o zelenem prehodu, nihče pa ne želi jasno povedati, da ta ne bo poceni," je bil ponovno jasen dejal Mervar. Tudi on poudarja, da bo treba v prihodnje omrežnino bistveno povišati ter spomnil, da je zdaj med najnižjimi v EU.
Po njegovih izračunih bi omrežnina že letos morala biti višja za osem odstotkov, če bi želeli nadoknaditi lanski primanjkljaj pa celo 23,5 odstotka višja.
Če želimo načrte do leta 2034 uresničiti predvidene razvojne načrte distribucijskih podjetij, bo po njegovih besedah poleg višje omrežnine potrebno še zadolževanje podjetij. Do leta 2034 naj bi namreč za omenjene načrte zmanjkalo dve milijardi evrov.
Eh zdej ne bo probljem plačat,ker so dvignili minimalno penzijo zaaaaaa 4 evre
Minimalna plača 1500 eur, neto,vse se draži.elektro mafija.
Pa saj to vemo že od začetka, denar je treba nekje dobiti in če talaš bimbinčke je pač treba vzeti drugje.