Pod streho > Varčna hiša
50136 ogledov

To lahko pričakujete, ko kurilno olje zamenjate za toplotno črpalko

toplotna črpalka Profimedia
V okviru projekta Repalce, ki poteka v 10 evropskih državah, so predstavili 38 primerov dobrih praks, ko gre za zamenjavo starega ogrevalnega sistema z novim. V nadaljevanju predstavljamo slovenski dobri praksi.

Rabo energije so zmanjšali za 37 odstotkov

Prvi primer je 140 kvadratnih metrov velika hiša, ki so jo ogrevali s kurilnim oljem. Za posodobitev ogrevanja so se odločili zaradi naraščajočih cen energenta in velikega vpliva fosilnih goriv na okolje. Star, dotrajan oljni kotel so zamenjali s toplotno črpalko zrak/voda, dodali pa so ji še sprejemnike sončne energije za ogrevanje sanitarne vode. 

Za druge ukrepe, s katerimi bi povečali učinkovitost rabe energije oziroma zmanjšali potrebe po energiji, se niso odločili. Tudi ogrevala v hiši so ostala ista, radiatorji. 

Oljni kotel z močjo 30 kW so zamenjali s TČ zrak/voda z močjo 9 kW, k sprejemnikom sončne energije pa so priključili še hranilnik tople vode. Naložba je bila, po izplačilu subvencije Eko sklada ocenjena na 12.000 evrov. 

Z zamenjavo ogrevalne naprave se je raba energije za ogrevanje iz prejšnjih približno 10.300 kWh na leto zmanjšala na 6500 kWh, kar je 37-odstotno zmanjšanje. Hkrati so se stroški ogrevanja zmanjšali za 38 odstotkov na leto. Prispevali pa so tudi k znižanju izpustov emisij toplogrednih plinov, saj so te po zamenjavi ogrevalne naprave nižje za 45 odstotkov. 

toplotna črpalka Zamenjava ogrevanja Pod streho To Institut Jožef Stefan svetuje o izbiri toplotne črpalke

Po zamenjavi je raba energije manjša za 65 odstotkov

V drugem primeru gre za zamenjavo ogrevanja v 180 kvadratnih metrov veliki enoti dvojčka. Ogrevali so jo s 30 let starim kotlom na kurilno olje, kot podporo ogrevanju so uporabljali tudi kurilno napravo na trda goriva, za ogrevanje sanitarne vode pa sončne sprejemnike. 

Kotel je bilo nujno zamenjati, hkrati pa so želeli do okolja bolj prijazno različico ogrevanja in znižati stroške zanj. Hišo so namreč leta 2006 prenovili, ogrevanja pa takrat niso zamenjali, saj so čakali, da bo zgrajen plinovod. Ker tega še vedno ni, so se odločili za toplotno črpalko zrak/voda. 

Zaradi večje prilagodljivosti nove naprave so vgradili tudi dodaten hranilnik tople vode (750 l), povezan s 300 l hranilnikom tople vode iz solarnih sprejemnikov. Izvedba je bila zelo hitra, brez gradbenih posegov, z nadgradnjo ogrevalnega sistema pa so lahko temperaturo ogrevalne vode znižali pod 50 stopinj Celzija. 

Lastniki pravijo, da so z nižjim temperaturnim režimom in prilagajanjem višine temperature ponoči, zagotovili stabilnejše temperaturne razmere in večjo kakovost bivanja. Navajajo pa tudi nekaj pomanjkljivosti oziroma negativnih izkušenj s sistemom upravljanja ogrevalnega sistema. Omejene so možnosti regulacije toplotne črpalke, daljinsko upravljanje ogrevalnega sistema omogoča le omejen nadzor in grafične prikaze delovanja, za nadzor porabe električne energije je bilo treba namestiti števec električne energije. Ob tem pa zaznavajo tudi (pre)visoka poraba električne energije v stanju pripravljenosti naprave. 

Kljub temu pa se je zamenjava ogrevalne naprave izplačala, saj so rabo energije za ogrevanje iz prejšnjih približno 13.000 kWh zmanjšali na 4650 kWh, kar je 65-odstotni padec. Stroški ogrevanja so se znižali za 60-odstotkov, emisije ogljikovega dioksida pa za 75 odstotkov. 

Naložba, v katero je všteta tudi vgradnja, je bila 14.000 evrov, s tem, da niso dobili subvencije Eko sklada, ker je na območju, kjer stoji dvojček, še vedno predvidena gradnja plinovoda.

V Sloveniji projekt Replace poteka pod okriljem Instituta Jožef Stefan.

peleti Novo ogrevanje Pod streho To o izbiri kotlov na pelete svetujejo na Institutu Jožef Stefan
Komentarjev 7
  • eminenca 15:54 19.avgust 2021.

    energetsko izobražene slovenčke lahko prehladijo z vsako novo igračko, kdor ma dnar , ma dnar, čeprav ne zna računat

  • eminenca 15:39 19.avgust 2021.

    ne vem zakaj vedno primerjava s tem kurilcem ... lahko me kdo demantira, ampak najcenejše je še vedno plin, zemeljski , poceni peč in gorilec in dobra regulacija, drugo je pa les, ki ga mamo v izobilju, ampak žal ne ...prikaži več pravega trga oz politike ... te toplotne črpalke so modni hit, krasno je če maš talno gretje, kjer je tam 20-25 max , bojler za sanitarno vodo pa itak toplotna, ne pa kolektorji, poleti bo vroče vode v izobilju zima pa kriza ... HALO!

  • timo 14:13 19.avgust 2021.

    Če je bila investicija 12.000€ oziroma 14.000€ in je pričakovana življenska doba toplotne črpalke 15 let, to pomeni da na leto pride cca. 900 € investicijskega stroška + strošek energenta (elektrike). Če imaš peč, ki je še v dobrem stanju, ni računice.