Turistična dejavnost na kmetijah je pomemben del slovenske turistične ponudbe in ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Danes se po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) z njo ukvarja že več kot tisoč kmetij, ki imajo skupaj 35.000 sedežev in 5000 ležišč. Med njimi je največ izletniških kmetij (479), sledijo jim turistične kmetije z nastanitvijo (468), vinotoči (95) in osmice (31). Največ turističnih kmetij se nahaja v savinjski, podravski in primorski regiji.
Zaradi velikega povpraševanja tako domačih kot tujih turistov se je število omenjenih kmetij v preteklih dvajsetih letih več kot podvojilo. Še vedno pa po številu turističnih kmetij krepko zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami (Italija, Nemčija, Francija, Španija, Velika Britanija). V primerjavi z Avstrijo, po kateri se na področju turizma na kmetijah velikokrat zgledujemo, je le v deželi Koroški 600 turističnih kmetij.
Premalo pozornosti na področju razvoja in promocije
Kljub vse višjim številkam obiska in nenazadnje tudi prihodka se po besedah Združenja turističnih kmetij Slovenije omenjeni panogi posveča premalo pozornosti: “Kmetje menijo, da se jim premalo pozornosti posveča na področju razvoja in promocije.” V ta namen bo ena od prihodnjih promocijskih aktivnosti na področju digitala, kamor sodi izdelava kratkih video filmov za objavo na spletu in družbenih omrežjih.
Največja zasedenost kapacitet se po pričevanju združenja začne v juniju in traja vse do septembra, ko je v Sloveniji tudi največ tujih turistov. Obisk pa je najbolj odvisen od vremenskih razmer. "Letošnjega maja, ko je bil zelo hladen in deževen mesec, po podatkih SURS-a beležimo nekoliko manjši obisk gostov na kmetijah,” povedo.
Na združenju razlog za dober obisk vidijo v "neokrnjeni naravi, raznoliki pokrajini, možnosti spoznavanja bogastva podeželja, številnih hišnih in lokalnih kulinaričnih dobrotah, najrazličnejših nepozabnih doživetji ter v aktivnem preživljanju oddiha v naravi".
Za opravljanje tovrstne dejavnosti mora kmetija izpolnjevati pogoje
Dodajo, da morajo turistične kmetije spoštovati tudi pogoje, ki jih opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu ter podzakonski predpisi, ki določajo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, pogoje glede kategorizacije turističnih kmetij z nastanitvijo, sanitarno zdravstvene pogoje za prostore, opremo, naprave in osebe, veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Po Uredbi o dopolnilnih dejavnostih mora biti kmetija, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. Izjema so dopolnilne dejavnosti povezane s čebelarstvom, kjer je pogoj deset čebeljih družin. Turizem na kmetiji lahko opravljamo kot gostinsko in negostinsko dejavnost.
Predpisani so tudi pogoji glede zagotavljanja lastne hrane – večji del jo mora kmetija pridelati sama, dokupi pa jo lahko na drugih kmetijah. Kmetije na ravninskih območjih morajo same pridelati polovico hrane, četrtino jo lahko odkupijo od drugih kmetij, samo četrtino pa jo lahko kupijo v trgovinah. Gorsko-višinske kmetije morajo same pridelati 40 odstotkov hrane, 35 odstotkov jo lahko kupijo na drugih kmetijah in 25 odstotkov v trgovinah. Za informiranost kupcev mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin.
Turistična kmetija z nastanitvijo nudi nastanitev, pri čemer je dovoljenih največ 30 ležišč v sobah, apartmajih, na skupnih ležiščih, prostoru za kampiranje, prostoru za bivalna vozila. Dovoljene so tudi druge oblike prenočevanja, na primer na seniku, čebelnjaku in podobnih inovativnih oblikah nastanitve.
Na združenju za konec povedo, da se lahko turizem na kmetijiopravlja tudi kot negostinsko dejavnost, kamor spada prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji, ježa živali, oddajanje površin za piknike, muzeji in tematske zbirke, tematski parki, apiturizem in športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji.
