Popotnik
1393 ogledov

Turistična dejavnost v vzponu, a brez posluha države

Turistična kmetija Tomo Jeseničnik
Število turističnih kmetij v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojilo, še vedno pa po razvitosti zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami.

Turistična dejavnost na kmetijah je pomemben del slovenske turistične ponudbe in ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Danes se po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) z njo ukvarja že več kot tisoč kmetij, ki imajo skupaj 35.000 sedežev in 5000 ležišč. Med njimi je največ izletniških kmetij (479), sledijo jim turistične kmetije z nastanitvijo (468), vinotoči (95) in osmice (31). Največ turističnih kmetij se nahaja v savinjski, podravski in primorski regiji.

Zaradi velikega povpraševanja tako domačih kot tujih turistov se je število omenjenih kmetij v preteklih dvajsetih letih več kot podvojilo. Še vedno pa po številu turističnih kmetij krepko zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami (Italija, Nemčija, Francija, Španija, Velika Britanija). V primerjavi z Avstrijo, po kateri se na področju turizma na kmetijah velikokrat zgledujemo, je le v deželi Koroški 600 turističnih kmetij.

Premalo pozornosti na področju razvoja in promocije

Kljub vse višjim številkam obiska in nenazadnje tudi prihodka se po besedah Združenja turističnih kmetij Slovenije omenjeni panogi posveča premalo pozornosti: “Kmetje menijo, da se jim premalo pozornosti posveča na področju razvoja in promocije.” V ta namen bo ena od prihodnjih promocijskih aktivnosti na področju digitala, kamor sodi izdelava kratkih video filmov za objavo na spletu in družbenih omrežjih.

Turistična kmetija | Avtor: Jošt Gantar, arhiv STO Jošt Gantar, arhiv STO
Največ gostov slovenskih turističnih kmetij pride iz sosednjih držav, torej Italije, Avstrije in Hrvaške in ostalih članic Evropske unije, kot so Francija, Belgija, Češka, Španija, Nizozemska in Velika Britanija. Nekaj gostov pa sem zaide tudi iz drugih celin, na primer iz Združenih držav, Kanade, Avstralije in celo iz Južnoafriške republike.

Največja zasedenost kapacitet se po pričevanju združenja začne v juniju in traja vse do septembra, ko je v Sloveniji tudi največ tujih turistov. Obisk pa je najbolj odvisen od vremenskih razmer. "Letošnjega maja, ko je bil zelo hladen in deževen mesec, po podatkih SURS-a beležimo nekoliko manjši obisk gostov na kmetijah,” povedo.

Na združenju razlog za dober obisk vidijo v "neokrnjeni naravi, raznoliki pokrajini, možnosti spoznavanja bogastva podeželja, številnih hišnih in lokalnih kulinaričnih dobrotah, najrazličnejših nepozabnih doživetji ter v aktivnem preživljanju oddiha v naravi".

narava, veselje ČUDOVITO Popotnik Pet spregledanih lepot Slovenije

Za opravljanje tovrstne dejavnosti mora kmetija izpolnjevati pogoje

Turistična kmetija | Avtor: Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik
Turistične kmetije, ki so sicer po navadi odlično izhodišče za številne aktivnosti v naravi, še posebej za hojo, planinske pohode, kolesarjenje, ježo konj, muharjenje, vodne športe na rekah, sankanje, drsanje in tek na smučeh, morajo za uspešno opravljanje dejavnosti izpolnjevati posebne pogoje. “Kmetija, ki se usmeri v turistično dejavnost, mora biti urejena, zagotavljati mora dovolj lastnih surovin za ponudbo hrane in pijače in imeti dovolj delovne sile. Pomembno je, da se za turizem odloči cela družina, ki živi in pomaga na kmetiji,” navedejo na združenju.

Dodajo, da morajo turistične kmetije spoštovati tudi pogoje, ki jih opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu ter podzakonski predpisi, ki določajo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, pogoje glede kategorizacije turističnih kmetij z nastanitvijo, sanitarno zdravstvene pogoje za prostore, opremo, naprave in osebe, veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Po Uredbi o dopolnilnih dejavnostih mora biti kmetija, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. Izjema so dopolnilne dejavnosti povezane s čebelarstvom, kjer je pogoj deset čebeljih družin. Turizem na kmetiji lahko opravljamo kot gostinsko in negostinsko dejavnost. 

Predpisani so tudi pogoji glede zagotavljanja lastne hrane – večji del jo mora kmetija pridelati sama, dokupi  pa jo lahko na drugih kmetijah. Kmetije na ravninskih območjih morajo same pridelati polovico hrane, četrtino jo lahko odkupijo od drugih kmetij, samo četrtino pa jo lahko kupijo v trgovinah. Gorsko-višinske kmetije morajo same pridelati 40 odstotkov hrane, 35 odstotkov jo lahko kupijo na drugih kmetijah in 25 odstotkov v trgovinah. Za informiranost kupcev mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin.

Turistična kmetija z nastanitvijo nudi nastanitev, pri čemer je dovoljenih največ 30 ležišč v sobah, apartmajih, na skupnih ležiščih, prostoru za kampiranje, prostoru za bivalna vozila. Dovoljene so tudi druge oblike prenočevanja, na primer na seniku, čebelnjaku in podobnih inovativnih oblikah nastanitve.

Restavracija na Mikonosu Zaskrbljujoče Popotnik Turisti prihajajo, mi pa brez zalog

Na združenju za konec povedo, da se lahko turizem na kmetijiopravlja tudi kot negostinsko dejavnost, kamor spada prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji, ježa živali, oddajanje površin za piknike, muzeji in tematske zbirke, tematski parki, apiturizem in športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji.

Turistična kmetija | Avtor: Jošt Gantar, arhiv STO Jošt Gantar, arhiv STO

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice