Slovenija
3975 ogledov

Banko Slovenije pozivajo, naj še enkrat premisli

Banka Slovenije Anže Petkovšek
Odbor DZ za finance je Banki Slovenije priporočil, naj znova oceni sorazmernost ukrepov, s katerimi je zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, in jih po potrebi omili.

Odbor je na izredni seji, sklicani na zahtevo koalicije, v sklepih ocenil, da lahko ima ukrep Banke Slovenije - ta je začel veljati 1. novembra in je zaostril pogoje za najemanje stanovanjskih in potrošniških posojil - številne negativne makroekonomske in fiskalne posledice ter da zmanjšuje finančno sposobnost določenim skupinam prebivalstva in jim onemogoča reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja, nakup trajnih dobrin ter nepredvidenih in nujnih storitev.

Banki Slovenije je tudi priporočil, naj vnovič oceni sorazmernost ukrepov in jih, če se izkaže, da so prekomerni glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, trenutno zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje, omili.

Odbor prav tako želi, da bi Banka Slovenije znova ocenila sistemska tveganja za povečano povpraševanje po posojilih izven organiziranih kreditnih trgov in za odliv komitentov z bančnega trga ter da bi pripravila analizo dostopnosti finančnih virov za posameznike in gospodinjstva.

Centralna banka je med drugim pri potrošniških posojilih omejila ročnost na sedem let, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Vrsta na banki Slovenija Večina ljudi na banki postavi samo eno (napačno) vprašanje

Han: Gre za "drastičen"ukrep

Matjaž Han | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Matjaž Han (SD) je v imenu predlagateljev ocenil, da gre za "drastičen" ukrep. Menil je, da bi bilo treba razločevati med visoko tveganim zadolževanjem za nakup nenujnih dobrin in najemanjem posojil za npr. zamenjavo peči ali oken. Večkrat je poudaril, da upokojenci z do 700 evri pokojnine niso več kreditno sposobni. "To je za mene nesorazmeren ukrep. Pika," je dejal.

Han se je spraševal, čemu ukrepi, če pa je bila kreditna rast v Sloveniji le leta 2016 nadpovprečna, zdaj pa da se že umirja, in se posojila tudi normalno odplačujejo. Ocenil je, da "v Banki Slovenije nekih meja nikoli ne postavite pravi čas". Do centralne banke je bil kritičen tudi zaradi domnevnega neukrepanja ob nastanku krize. "Prišli smo do tega, da morajo ljudje, ki jim danes odpovedujemo kredite, sanirati ta (bančni) sistem," je dejal. Izpostavil je tudi, da je zasebna potrošnja pomemben del gospodarske rasti.

Glavni problem daljša potrošniška posojila

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je povedal, da je glavno tveganje za finančno stabilnost hitra rast števila potrošniških posojil ter tudi podaljševanje njihove ročnosti in zneskov ob hkratnem poslabšanju gospodarskih razmer.

"Slovenija je država, kjer je delež potrošniških posojil z ročnostjo nad pet let najvišji v evrskem območju," je opozoril. Od leta 2015 se je povprečni znesek teh posojil za tiste z dohodkom pod povprečno plačo zvišal s 5500 na 7000 evrov, za tiste z dohodki nad povprečno plačo pa s 7000 na 10.000 evrov. Povečuje se predvsem število posojil z ročnostjo nad sedem in tudi nad 10 let. Kreditiranje se povečuje nekajkrat hitreje, kot se povečujejo osebni dohodki.

"Banka Slovenije je morala poseči in zavarovati finančno stabilnost," je poudaril guverner.

Banke niso upoštevale priporočil

Boštjan Vasle | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Sedanji ukrep je nadgradnja prejšnjih priporočil, in sicer so ukrep določili za sistemskega, ker nekatere banke priporočil glede potrošniških posojil niso upoštevale, hkrati pa vse institucije napovedujejo upočasnitev gospodarske rasti. Zaposlenost je trenutno na visoki ravni, plače rastejo razmeroma hitro in "ko te številke postavimo ob bok umirjanja gospodarske rasti, se moramo zavedati, da se lahko v naslednjih mesecih gibajo samo v eno smer".

Glede presenečenja in glasne kritike predsednika vlade Marjana Šarca je Vasle povedal, da je skušal pred uveljavitvijo ukrepa - ker je ocenjeval, da bi lahko sprožil burne reakcije - večkrat dobiti termin za sestanek s premierjem, na katerem bi mu povedal za načrtovani ukrep, a je bil predsednik vlade vedno zaseden.

Prav tako se sej sveta Banke Slovenije, na kateri so razpravljali o ukrepih - kar je zanimalo Anžeta Logarja (SDS) - nista udeleževala ne predsednik vlade ne predstavnik odbora DZ za finance. Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je dejal, da je bil prek gradiva seznanjen z načrti Banke Slovenije in da se mu ni zdelo "nič spornega". Tudi sicer se je Polnarju današnja seja zdela nepotrebna.

Banka Slovenije mora spremljati učinke

Ministrstvo za finance, je dejal državni sekretar Alojz Stana, ne dvomi o avtonomnosti presoje Banke Slovenije, pričakuje pa, da je bila sprejeta na podlagi vseh razpoložljivih podatkov. Pričakuje tudi, da bo Banka Slovenije spremljala učinke, in to ne le z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti, ampak tudi z vidika vpliva na zasebno potrošnjo in gospodarsko rast, ter da bo ukrepe, če bodo na slednje vplivali, "ublažila ali odpravila".

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je izračunal, da bi bila zaradi ukrepa rast zasebne potrošnje v letu 2020 nižja za 0,3 odstotne točke. A zaradi učinkov sprememb pri dohodnini napoved rasti zasebne potrošnje ostaja enaka kot v jesenski napovedi, je povedala direktorica Umarja Marijana Bednaš.

kredit Slovenija Toliko ljudi ne bo več dobilo kredita

Kaj pa stanovanjsko vprašanje?

Člani odbora so se navezovali predvsem na nakupe stanovanj, ki da so predraga, vlada pa da ne ukrepa, da bi zagotovila pogoje, da bi ljudje rešili stanovanjsko vprašanje. Tako je Aleksander Reberšek (NSi) menil, da bodo prizadeti tisti, ki imajo najnižje plače, in dejal, da razume omejevanje nakupa luksuza, ne razume pa omejevanja pri nakupu "osnovne dobrine - doma". Tudi Dejan Kaloh (SDS) je ukrep ocenil kot preveč drastičen in spomnil na zavrnjeni predlog SDS za državna jamstva za kredite za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.

Nataša Sukič (Levica) je med drugim menila, da bi lahko vlada sredstva, ki jih Banka Slovenije namenja v državni proračun - v petih letih jih je bilo za okoli 300 milijonov evrov - namenila za reševanje stanovanjske problematike. Glede njenega vprašanja, ali bi Banka Slovenije odkupovala obveznice, ki bi jih izdal Stanovanjski sklad RS, je Vasle odgovoril, da bi o odkupu presojali skladno s pravili evrosistema.

Tudi Marko Pogačnik (SDS) je ocenil, da je ukrep utemeljen, prst pa je uperil v vlado oz. koalicijo, ki ima v rokah škarje in platno. Ob ukrepu se je izkazalo, je dodal, da imamo v Sloveniji nizke plače in da se 30 let ni naredilo dovolj pri stanovanjski politiki.

Andreja Zabrez (LMŠ) pa je branila stališče, da gre za nesorazmeren ukrep in da bi morali upokojencem in tistim z nizkimi dohodki omogočiti najemanje posojil ter da bi bilo treba ukrep zamrzniti ali odpraviti.

Monika Gregorčič (SMC) je bila bolj zadržana, ukrep je označila kot "morda ne dovolj domišljen", je pa opozorila na socialne stiske, ko ljudje kreditov ne morejo vračati.

Andrej Rajh (SAB) je dejal, da Banka Slovenije državljanom sporoča, da so bili za pokritje bančne luknje leta 2013 dobri, ko pa jim je treba pomagati, pa te solidarnosti ni. Meni, da bi morali biti takšni ukrepi sprejeti v odprtem dialogu.

kredit Slovenija Kakšen kredit lahko dobim? Vprašanja in odgovori.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 6
  • Avatar nadine20
    nadine20 17:56 11.avgust 2020.

    POSEBNA PONUDBA POSOJIL Pozdravljeni, sem posameznik, ki ponuja posojila. Ima kapital, ki se bo uporabljal za odobritev posojil med kratkorocni in dolgorocni posamezniki od 5.000 do 5.000.000 EUR do vsi resni ljudje, odvisno od zahtevane kolicine v realne potrebe, obrestna ...prikaži veča mera je 2% na leto. To pocnem noter naslednja podrocja: - financno posojilo - Hipoteka - Naložba v posojilo - Posojilo za avto - konsolidacija dolgov - Odkup kredita Kontakt: leydifinance@gmail.com MARIA LEYDI

  • fiston 17:45 28.november 2019.

    Problem so v bistvu samo stanovanjska posojila, ostalo je pa jamranje. Za ona potrošniška ni nek problem, naj malo trgovine dajejo na obroke, pa banke lahko limit zvišajo na kartici..., pa se to malo obvozi. Ne vem kaj se vsi ...prikaži več nekaj brez veze oglašajo, kaj pa ko so banke za kredit zahtevale, da si zaposlen za nedoločen čas. Koliko jih pa tukaj ni moglo do kredita, pa ni bil nikoli problem.

  • DasAuto 22:59 27.november 2019.

    če se morajo ljudje več zakreditirati, potem je nekaj narobe z njihovimi plačami, da ne morejo dovolj prihranit...