V pogovoru za Radio Slovenija je guverner Banke Slovenija Boštjan Vasle opozoril na zrelo stopnjo gospodarskega cikla, ko je pričakovati, da se bo umirjena gospodarska rast nadaljevala dlje časa od prvotnih pričakovanj. Inflacija je ob tem že nekaj mesecev razmeroma nizka in oddaljena od srednjeročnega cilja Evropske centralne banke (ECB). V teh razmerah se je po njegovih besedah treba zavedati tudi, da so negotovost in tveganja veliki.
Zaradi vsega navedenega je svet ECB ocenil, da se morajo ekonomske politike na to stanje odzvati, pri čemer pa ne bo dovolj le denarna politika, ampak da so potrebni v večji meri tudi odziv fiskalne politike in ukrepi strukturne narave.
Bi pa bilo, tako Vasle, brez vseh ukrepov, ki jih je v zadnjih četrtletjih sprejela ECB, ohlajanje gospodarske rasti verjetno še večje, inflacija pa še nižja. Manevrski prostor za ukrepanje denarne politike po njegovem še obstaja, se pa porajata dve ključni vprašanji - stroški in učinkovitost takih ukrepov. Ravno zato so države pozvali k večjemu ukrepanju javnofinančne politike.
Splošni učinek sprejetih ukrepov denarne politike je po Vasletovih besedah pozitiven, a obstajajo deli gospodarstva oz. finančnega sistema, kjer je ta učinek negativen. A trenutne simulacije kažejo, da so pozitivni učinki precej večji od negativnih, poudarja.
Kaj pa ležarine?
Glede ideje, da bi banke zaradi presežne likvidnosti uvedle ležarnine, je Vasle dejal, da trenutno rezultati bank v Sloveniji in širše v območju evra kažejo, da so te vendarle poslovale razmeroma uspešno, kar je treba upoštevati v razpravi glede ohranjanja finančne kondicije bank. Banke pa se bodo po njegovih besedah, tako kot ostali, morale prilagoditi novemu okolju.
Vasle sicer ugotavlja, da bi del prihrankov, ki jih imamo Slovenci na bankah, lahko bil preusmerjen na druge oblike varčevanja, predvsem tiste, povezane s pokojninskim varčevanjem, kjer je razkorak do nekaterih drugih držav v evrskem območju precejšen.
Treba je priti do rešitve, ne pa ustvariti nove težave
Vasle se je v pogovoru dotaknil tudi predloga zakona o izbrisih v bankah. Kot je poudaril, je v interesu Banke Slovenije, da se postopki čim prej raziščejo in da se zagotovi pravno varstvo prizadetim, a vztraja, da je postopek treba speljati tako, da nas bo res pripeljal do rešitve in ne bo namesto ene težave ustvaril dveh.
Zakon, ki je v drugem branju v DZ, je po guvernerjevih besedah problematičen, ker nedovoljeno posega v neodvisnost centralnih bank od vlad in držav in da centralne banke ne morejo neposredno financirati držav in posledic njihovih projektov.
Če bi Banke Slovenije pristala na sedanjo zakonsko dikcijo, bi kršila ustavo, pogodbo o delovanju EU in status ECB. "Mi tega ne da nočemo, ampak ne smemo narediti," je poudaril Vasle, ki še vedno upa, da bodo pri sprejemanju zakona uspeli prepričati zakonodajalca, kako resen prekršek bi bil to.
V zvezi s sanacijo bank s konca leta 2013 je pojasnil, da kljub na splošno razširjenemu stališču, da je šlo pri tem marsikaj narobe, pristojne ustanove do danes niso odkrile nobene nepravilnosti. Je pa res, da trenutno poteka v Banki Slovenije revizija računskega sodišča in del te je namenjen prav temu, da računsko sodišče ovrednoti proces sanacije in oceni njegovo ustreznost. Revizija poteka zelo intenzivno že nekaj mesecev, je še dejal Vasle.
