Ko je naš bralec doma z otrokom izpolnjeval prijavnico za vpis v srednjo šolo, je pričakoval, da bo postopek v letu 2026 povsem digitalen. A sledilo je presenečenje. Čeprav so prijavnico res izpolnili na računalniku, so jo nato morali natisniti, podpisati sta jo morala starša in otrok, nato pa so jo poslali na srednjo šolo. Hkrati je taiste podatke digitalno že prejela tudi srednja šola, da tam nimajo več dela s prepisovanjem.
A prav to je zmotilo našega bralca: če so podatki že elektronsko v sistemu, zakaj je fizična prijavnica sploh še potrebna?
Ministrstvo v prihodnosti računa na digitalni podpis
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da je popolnoma elektronska prijavnica cilj, vendar je treba tak sistem uvajati previdno. "Uvajanje popolnoma elektronske prijavnice zahteva celovito analizo sistema, saj je treba do prijavnice omogočiti dostop učencu, staršem in posredno tudi osnovni šoli," so pojasnili za Žurnal24.
Po njihovih besedah ne gre zgolj za tehnično rešitev, ampak za "kompleksen sistem upravljanja dokumentacije in informacij”, kjer je treba urediti dostop več deležnikom hkrati.
Pri nadaljnjem razvoju bo razmislek, kot pravijo, prednostno usmerjen v uporabo državnih digitalnih gradnikov. Zlasti izpostavljajo rešitev SI-PASS, ki se je v drugih informacijskih sistemih že izkazala kot dobra praksa.
- Digitalno potrdilo (SIGEN-CA) in smsPASS bi lahko sicer že kmalu uredili kar na pošti. Več o tem v članku na povezavi.
Kot dokaz, da je prehod potreben postopoma, navajajo tudi izkušnje iz zadnjih dveh let. "Lansko leto se je za oddajo elektronske prijavnice, ki je bila prvič na voljo, odločilo praktično samo okrog dva odstotka kandidatov, letos pa trenutni podatki in klici osnovnih šol kažejo na to, da bo delež elektronsko oddanih prijavnic bistveno višji."
Spomnili so tudi, da se je elektronska oddaja prijav za fakultete prek sistema e-VŠ uvajala tri leta.
OŠ Nazarje: Manj napak, a še vedno več ur dodatnega dela
Na Osnovni šoli Nazarje postopek že drugo leto izvajajo digitalno, pri čemer otrokom pomaga svetovalna delavka. "Ker pa sistem v prehodnem obdobju zahteva tudi tiskanje prijavnic s podpisom staršev, opravimo tudi to in prijave pošljemo na srednje šole še v tiskani verziji," pojasnjuje ravnateljica Vesna Lešnik.
Fizična dokumentacija po njenih besedah še vedno pomeni kar nekaj dodatnega dela, ki pade na njihovo svetovalno delavko – ta mora vsako prijavnico še dodatno pregledati in preveriti, ali je izpolnjeno vse, kar je zahtevano.
Popolnoma digitalen sistem bi Vesna Lešnik podprla v celoti, "saj bi s tem prihranili pri papirju, kar je bistveno bolj ekološko, pa tudi časovno krajše". Kot oviro vidi predvsem negotovost tako učencev kot staršev. Devetošolci so namreč po njenih besedah negotovi, ali so prijavnico ustrezno izpolnili, zato potrebujejo pomoč staršev, ki pa prav tako niso vsi izurjeni v takem načinu prijavljanja. "Če bi prijavni sistem to dopuščal, bi lahko otrokom pri elektronski prijavi pomagali tudi v šoli," dodaja.
Napak je, kot pravi ravnateljica, zdaj bistveno manj kot v prejšnjem sistemu, pa še te otroci in starši hitro odpravijo, ko jih nanje opozorijo.
OŠ Bistrica ob Sotli: Ključna ovira je e-podpis mladoletnih
Na OŠ Bistrica ob Sotli, kjer vpis v srednje šole že drugo leto poteka elektronsko, pravijo, da pri tem večjih težav nimajo.
Tudi sami podpirajo popolno digitalizacijo, a opozarjajo na pomembno pravno-tehnično oviro. "Elektronski vpis zahteva tudi elektronski podpis in bo v celoti možen, ko bo urejena možnost pridobitve e-podpisa za osebe mlajše od 15 let."
Zaenkrat te možnosti še ni, je pa recimo na portalih eUprava in zVem pooblaščanje urejeno že znotraj storitve, kar pomeni, da ima posameznik, ki se prijavi s svojim potrdilom, dostop tudi do podatkov o svojih otrocih.
OŠ Idrija: Papir ni nujno slab, učence uči odgovornosti
Med odgovori najbolj izstopa pogled Osnovne šole Idrija, kjer v papirnatem delu postopka ne vidijo nujno težave. Sergeja Zemljarič, šolska svetovalna delavka, poudarja, da je postopek "zelo načrtovan in organiziran", cilji pa niso zgolj administrativni, temveč so "vezani predvsem na spodbujanje funkcionalne pismenosti v smislu vseživljenjskega učenja, čitljivega pisanja z roko in spodbujanja samostojnosti učencev".
Prazna učilnica.
Hkrati opozarja, da ima fizični sistem tudi pomembno vzgojno funkcijo: "V primeru, da so cilji dela z učenci usmerjeni v razvijanje funkcionalne pismenosti v smislu vseživljenskega učenja, uporabe različnih storitev (na primer priporočeno pošiljanje pošiljke), spodbujanja samostojnosti in odgovornosti za pravočasno oddajo prijavnic preko pošte ter spodbujanja čitljivega pisanja na roko, je boljši sistem izpolnjevanja fizičnih prijavnic." Kot glavno oviro pri popolni digitalizaciji vidi isti problem kot druge šole: e-podpise.
Tudi morebitnih napak ne razume nujno kot slabost papirnega sistema. "Ob tem je na mestu vprašanje, zakaj pride do napake in tudi naš odziv nanje. V primeru, da pride do nenamerne napake, menim, da jo je potrebno obravnavati kot življenjsko izkušnjo, iz katere se lahko kaj naučimo in prevzamemo odgovornost zanjo, hkrati pa se s tem učimo, da se je človeško zmotiti, in se lahko naučimo razreševanja situacije na konstruktiven način. Menim, da do zamud zaradi papirnatega sistema ne prihaja, če se izpolnjevanja fizičnih prijavnic pravočasno lotimo in se pri tem dobro organiziramo ter dobro sodelujemo z učenci in njihovimi starši," sklene Sergeja Zemljarič.
Kako slabi izgovori. Digitalizacija je že več kot 30 let in internet je bil tudi pred letom 2000 ampak hitrost je ostala ista za nekatere.
Pozdravljeni, ponudba za posojilo med zasebnimi resnimi v 24 urah. Dajem resna in zanesljiva zasebna posojila v razponu od 2.000 € do 10.000.000 € s stopnjo 3% . Če vas to zanima, me kontaktirajte po mojem e-pošti: marijarajevic259@gmail.com
Kdor ne skače ni Slovenc, hej hej hej!! In kaj je potem, ker ne skače .. ?