S predsednikom uprave ruskega Gazproma Aleksejem Millerjem se je sestal predsednik dr. Danilo Türk . Pogovarjala sta se o energetskih projektih, povezanih s prihodnostjo energetike v Sloveniji in energetike v Evropski uniji. Izmenjala sta mnenja glede možnosti izvedbe južnega toka, ki bi tekel tudi preko Slovenije. Miller je dejal: "Slovenija lahko postane tranzitna država, ki bi dobavljala plin iz Madžarske v Italijo." Dodal  je, da o kapacitetah oziroma o konkretnih številkah še ne more govoriti.

Strateški pomen

Slovenija pri razreševanju in presoji teh vprašanj ne sme dovoliti nepotrebnega odlašanja. S plinovodom Južni tok bo Slovenija povečala svojo energetsko in siceršnjo varnost, utrdila svoj položaj in prispevala k energetski stabilnosti v evropskem prostoru, meni predsednik Danilo Türk.

Ukrajina postavlja pogoje
Vprašanje tehnološkega plina, potrebnega za vzdrževanje zadostnega pritiska v plinovodu za tranzit plina, je, kot je znano, osrednje jabolko spora med Rusijo in Ukrajino, ki je privedel do prekinitve dobave ruskega plina Evropi prek Ukrajine. Ukrajina zahteva, da ta plin zagotovi Rusija, ta pa se s tem ne strinja.

Aleksej Miller je pojasnil, da Ukrajina postavlja dva pogoja: "Obnovitev rezerv, ki jih zdaj ni v cevovodnem sistemu Ukrajine, in nakup tehnološkega plina za delovanje kompresorskih postaj." Na vprašanje, kaj pričakuje od konzorcija evropskih podjetij, je odgovoril: "Konzorcij bi lahko zakupil tehnološki plin in ko bo to storil, bo Gazprom nadaljeval pogajanja z ukrajinskim Naftogazom," je dejal Miller. Poudaril je, da je Rusija storila vse za podpis pogodbe glede plina z Ukrajino, a ta ni podpisana in plin se ne dobavlja. Čeprav je nekdo v Ukrajini po njegovih besedah očitno preprečil sklenitev dolgoročne pogodbe med Gazpromom in Naftogazom, bo Gazprom nadaljeval pogajanja z Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je povedal, da je obnova dobave plina iz Rusije povezana s pogodbo o zalogah, in s tem nasprotoval predsednici vlade Juliji Timošenko . Ta je namreč zatrdila, da gre za ločeni zadevi.

Vlada bo z Gazpromom intenzivno sodelovala
Kot je po srečanju premierja Boruta Pahorja s predsednikom uprave ruskega Gazproma Aleksejem Millerjem dejal Matej Lahovnik , gre pri odprtih vprašanjih za resna vsebinska vprašanja. "Potrudili se bomo, da najdemo takšne rešitve, ki bodo v interesu obeh strani. Če slovenski strateški interesi ne bodo upoštevani, potem sporazuma ne bomo podpisali," je zatrdil.

"Pospešena dinamika je dogovorjena, težko pa komentiram, ali bo prišlo do sporazuma ali ne," je dejal Lahovnik. Na srečanju je beseda tekla tudi o plinski krizi. Premier Pahor je Millerju izrazil slovensko nezadovoljstvo zaradi motene oskrbe z ruskim plinom in izrazil pričakovanje, da se spor med Rusijo in Ukrajino čim prej reši. "Pričakujemo, da bo dobava plina čim prej zagotovljena in nemotena," je dejal Lahovnik.

Borut Pahor in Aleksej Miller © zurnal24.si

Zadnja priložnost za Moskvo in Kijev
Evropska komisija je danes poudarila, da so srečanja ta konec tedna zadnja priložnost za Moskvo in Kijev, da dokažeta resen namen za končanje plinskega spora. "To je zadnje testno obdobje za presojo verodostojnosti obeh držav kot zanesljivih partneric," je poudaril tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger . Na vprašanje, kako dolgo naj bi bilo to testno obdobje, je odgovoril: "Srečanja ta konec tedna so zadnja priložnost." Evropska komisija niti danes ni pojasnila, kako se namerava EU odzvati, če Kijev in Moskva tega roka ne bosta upoštevala.

"Plin mora teči ... če ga ne bo, bo to zelo resen položaj," je dejal Laitenberger in dodal, da bo EU po izteku tega roka, če plina ne bo, položaj preučila točko za točko in odločila, kako bo nadaljevala odnose z državama. V Bruslju so danes ob tem spomnili na sporočilo češkega predsedstva, v katerem je to opozorilo, da bo imel plinski spor med Ukrajino in Rusijo bistvene finančne, gospodarske in politične posledice za obe državi. Preostala sporočila so še, da bo EU še naprej govorila z enim glasom, da je glavna prioriteta takojšnja vzpostavitev dobave ruskega plina preko Ukrajine v EU ter da morata strani takoj in v celoti spoštovati dosežene sporazume. Ključen pogoj za udeležbo EU na srečanju pa je, da na njem sodeluje tudi Ukrajina.