Za informacije o novostih, ki jih na področju zdravljenja duševnih bolezni prinaša novi zakon, smo se obrnili na Bogdana Dobnika, predsednika nevladne organizacije Ozara, ki si prizadeva za primerne standarde na področju zdravljenja duševnih bolezni. Pri tem smo se osredotočili na tisti del zakona, ki se tiče zagovornikov, ki bodo po novem zastopali interese ljudi z duševnimi boleznimi; predvsem v primerih prisilne hospitalizacije.
|
Skrajni čas je že, da poslanci sprejmejo ta zakon. Bogdan Dobnik, društvo Ozara |
|
Opozoril je na avstrijski sistem, ki že dolgo pozna zagovornike, ki pa lahko delo opravljajo samo profesionalno. Vprašali smo ga še, ali se strinja s tem, da bo lahko zagovornik lahko svoje storitve ponujal več osebam naenkrat. Dobnik je znova opozoril na sistem Avstrije, kjer imajo načelno enega zagovornika na bolnišnico. Dodal je, da bo imel zagovornik na dan zagotovo opravka z enim do dvema primeroma, kar se mu sicer ne zdi preveč. "Težko je odgovarjati na vsa ta vprašanja, ker ne vem, kakšne bodo posledice predlaganih rešitev," je še ponovil Dobnik.
|
Nov zakon bo zvišal standarde na področju duševnega zdravljenja. © iStockphoto |
Po besedah ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič je zakon pravna podlaga za nacionalni program varovanja duševnega zdravja, v katerem bodo navedene celovite strategije delovanja na tem področju. Opredelil bo pravice duševnih bolnikov v primerih prisilne hospitalizacije, predvsem pa bodo dobili pravico do zastopnika v takih primerih, je pojasnila ministrica. Glavni cilj zakona pa je tudi destigmatizacija duševne bolezni in vrnitev bolnikov v družbo.
"Osnovni cilj, ki ga želi predlagatelj zakona doseči, je tudi vzpostavitev pravnega okvira za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja, vključno z nadzorovano obravnavo, ki je namenjena osebam s hudimi oblikami duševnih bolezni po odpustu iz psihiatrične bolnišnice, ter obravnavo v skupnosti, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem zdravju pri rehabilitaciji, usposabljanju in vključevanju v vsakdanje življenje, urejanju življenjskih razmer in pri psihosocialni rehabilitaciji," so še zapisali.
Duševna bolezen v porastu
Ker je prevalenca duševnih motenj med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu, se bo ekonomsko breme zaradi duševnih bolezni iz sedanjih deset odstotkov do leta 2020 dvignilo na 15 odstotkov in bo preseglo stroške v zvezi s koronarnimi boleznimi. Število ljudi z duševnimi motnjami pa narašča tudi zaradi demografskih trendov, oziroma čedalje višjega števila ljudi, starejših od 65 let, v zakonu navaja ministrstvo za zdravje.
