"V osmem valu raziskave je bila dodatno osvetljena tema duševno zdravje, v devetem valu pa infodemija," je na tiskovni konferenci ob predstavitvi zadnjih izsledkov raziskave SI-PANDA, kjer preučujejo pandemsko izčrpanost prebivalcev, povedala Ada Hočevar Grom iz NIJZ.
Raziskava poteka med odraslimi, starimi med 18 in 74 let, izvajati so jo začeli 4. decembra lani, ponovitve potekajo na dva tedna. Osmi val raziskave je potekal od 12. do 15., deveti pa od 26. do 29. marca letos.
Večina anketiranih oseb še vedno upošteva predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe z virusom sars-cov-2. Na prvem mestu je uporaba zaščitne maske v javnosti, izogibanje starejših oseb, če imajo znake okužbe, vzdrževanje priporočene razdalje v javnosti in razkuževanje rok, ko umivanje ni možno.
V sedmem in osmem valu raziskave je bil zaznan upad upad upoštevanja večine ukrepov, ki pa se v devetem valu ni nadaljeval. Najmanj upoštevan je ukrep ostajanja doma, kamor štejemo tako delo od doma kot šolanja ali študij od doma. Upoštevanje tega ukrepa se je ustavilo na 56 odstotkov, a je zaradi odpiranja in zapiranja osnovnih in srednjih šol interpretacija tega kazalnika težja in daje le splošen občutek o tem, koliko zaposlenih in šolajočih oseb je v opazovanem času ostalo doma.
Najmanj priljubljen ukrep je policijska ura
Delež oseb, ki bi se zagotovo testirale, če bi bile v stiku z okuženo osebo, se je v devetem valu dvignil iz 65 na 75,5 odstotnih točk. Najmanj je podpiran ukrep omejitve gibanja na prostem med 21. in 6. oz. 22. in 5. uro. "Ta ukrep podpira le slaba tretjina oseb," pojasnjuje Hočevar Gromova. Več kot polovica podpira omejitev zbiranja do deset oseb in 60 odstotkov obvezno nošenje mask na zunanjih površinah.
Obvezno nošenje mask pri pouku za dijake in učence od 6. razreda dalje je podpiralo 46 odstotkov oseb.
72-odstotkov anketiranih se strinja z odprtjem fakultet za vse študente, več kot polovica oseb pa podpira uvedbo nadzora izvajanja karantene na domu.
Popolno zaprtje države, v smislu zaprtja večjega dela gospodarstva in stroge omejitve gibanja (50 metrov od doma) je v devetem valu podprlo skoraj 21 odstotkov anketiranih. O podpori temu ukrepu so spraševali že v 4. in 5. valu, ko je bila podpora temu ukrepu bistveno manjša.
Zaupanje v institucije se zmanjšuje
Zaupanje v osebe institucije, da ustrezno obvladujejo epidemijo, vrstni red zaupanja ostaja enak. "Najbolj zaupajo osebnim zdravnikom, bolnišnicam in delodajalcem," je povedala Hočevar Gromova. "Zapuanje se tekom valov v vse institucije zmanjšuje."
Slabi dve tretjini anketiranih menijo, da cepivo pripomore k zajezitvi širjenja epidemije. "Upad opazimo v 8. valu, med 12. in 15. marcem," razlaga Hočevar Gromova. "V prejšnjih valovih je bilo zaupanje v cepljenje dokaj stabilno, v devetem celo najvišje. V 8. valu je upad posledica zaustavitve cepljenja z AstraZeneco v tem času. Po pozitivnem mnenju EMA se kaže ponovno večja namera za cepljenje."
Namera za cepljenje narašča s starostjo, najvišja je v starostni skupini nad med 65 in 74 let. Cepiti se namerava več moških kot žensk, med osebami s kroničnimi obolenji se namerava cepiti dobrih 66 odstotkov posameznikov.
Več kot polovica anketirancev, ki se ni cepila, se ni cepila, ker cepivo še ni bilo zanje na voljo, slaba tretjina pa se ne namerava cepiti. Delež tistih, ki se ne nameravajo cepiti je najvišji v najmlajši skupini in znaša okoli 40 odstotkov.
Med cepljenimi osebami je k odločitvi za cepljene najbolj pripomoglo priporočilo osebnega zdravnika, od sproščanja ukrepov, priporočil NIJZ in MZ.
Med necepljenimi osebami jih 61,7 odstotka meni, da imajo premalo zanesljivih informacij o cepivu. Med necepljenimi anketiranci jih je 15,5 odstotka poročalo o stiski zaradi čakanja na cepljenje, višji odstotek je bil pri kroničnih bolnikih ter pri osebah z izraženo depresivno motnjo oz. težavami v duševnem zdravju. Več bi se jih cepilo, če bi lahko sami izbrali cepivo, če bi bilo cepljenje pogoj za dopustovanje v tujini.
"Pandemija je močno poslabšala življenjski slog, v zadnjih dveh treh valovih se je pokazal trend izboljševanja, ampak ne pri najmlajši starostni skupini, kar še posebej skrbi," je poudarila Hočevar Gromova. "Najmlajše skupine so najmanj fizično aktivne, jedo več nezdrave hrane, več pijejo in kadijo."
Prilagoditev na nove okoliščine
Duševno zdravje se je na splošno nekoliko izboljšalo, kar lahko po oceni Hočevar Gromove pripišemo zmožnosti odraslega prebivalstva, da se je prilagodilo na nove okoliščine. Ženske so slabše ocenile duševno zdravje v primerjavi z moškimi, najslabše pa so svoje duševno zdravje ocenili mladi odrasli v starosti od 18 do 29 let.
Delež oseb z znanimi težavami v duševnem zdravju ali depresivno motnjo se je ves čas raziskave gibal okoli dobre tretjine. "Pri mlajših odraslih je opaziti upad takoj po novem letu, v starostni skupini 30 do 49 let pa je opaziti upadanje težav v času, ko so šli otroci v šolo," je pojasnila Hočevar Gromova.
Rezultati dosedanjih valov kažejo, da anketirani za pridobivanje virov informacij uporabljajo tradicionalne medije - časopis, TV, radio. Najmanj zaupajo družabnim omrežjem.
Te nesposobne babure z Nijaza so res vredne svojega denarja, eno leto so tiho kot r* in podpirajo namerno, brutalno uničevanje duševnega zdravja, potem pa vidim po mestu plakate: proti OSAMLJENOSTI, zdaj pa krokodilje solze o depresivnosti mladih. Ja, KDO… ...prikaži več HUDIČA NAS JE PA ENO LETO IN MESEC ZAPIRAL KOT PODGANE, ČE NE VIIII, PRAV VI Z NIJAZA, poleg pacienta????
Otroci hodijo v šolo, ker jih njihovi starši nočejo imeti doma. Če so doma imajo starši duševne težave.