Slovenija > Intervjuji
9385 ogledov

Janez Cigler Kralj: Bojim se, da bi bil tam kot predsednik izžvižgan

Janez Cigler Kralj
1/8
Saša Despot Janez Cigler Kralj
Oče štirih otrok, moški z dvema priimkoma, presenetljivi minister in presenečenje kot minister. Vprašali smo ga, ali bi kot predsednik šel na proslavo v Dražgoše in kaj bi tam povedal, na kakšen način bi bil predsednik volivcev Levice, kako se je ženi oddolžil za ministrski mandat, ali bi se od nastopa Golobove vlade kot predsednik že kaj oglasil in o čem.

V enem od pogovorov ste dejali, da se dajete na razpolago kot kandidat za predsednika. To zveni, kot da to ni bila vaša želja. Si ne želite biti predsednik države?

Tudi ko je bilo vprašanje, ali bi bil minister, to ni bila to moja prva izbira ali ambicija, a sem se po pogovoru z družino, s sodelavci in drugimi, ki jim zaupam, dal na razpolago. Pri predsedniških volitvah je bilo zelo podobno. Mislim, da so me drugi prepoznali kot primernega kandidata in sem odgovoril na to. Imam nekaj izkušenj, vem, da sem kot minister te izkušnje, to svojo držo in način dela, predstavil širši javnosti, zdaj je prišlo do tega, da sem se dal na razpolago. Res pa imam ambicijo, če sem že vstopil v to tekmo, da jo dobro odtekmujem. Marsikdo mi je rekel, da je tisti, ki si funkcijo najbolj želi, zanjo najmanj primeren.

Imate kakšen poseben načrt za kampanjo, tako kot ga je imel na primer Pahor, ko je opravljal različna dela?

Načrta, da bi opravljal različna dela, ne potrebujem, kot družinski mož in oče in človek, ki živi čisto običajno življenje, vse to že delam, ljudje me lahko tudi vidijo. To ni načrt kampanje, ampak je to moje življenje, zaradi tega se mi zdi, da lahko boljše razumem ljudi.

Moj načrt je, da se ukvarjam predvsem s svojimi stališči, ne bom komentiral, napadal nobenega od protikandidatk ali protikandidatov. To se mi zdi pomembno za eno fer tekmo. Naš načrt je v kampanji nagovoriti ljudi s kombinacijo digitalnih poti in klasičnega marketinga. Bo pa to skromna kampanja.

Zakaj bi kdo volil vas in ne Anžeta Logarja, ki ima, kot kaže, več možnosti za 2. krog in morebitno izvolitev?

Jasno predstavljam takega politika, ki želi z vsemi močmi v politiko pripeljati več človečnosti, dostojanstvo, spoštljivost in sočutje.

Če ne bi kandidirali, za katerega kandidata bi volili?

V kampanjo sem vstopil, da zapolnim manko kandidata, ki bi s krščanskodemokratsko pozicijo nagovarjal ljudi. Veliko ljudi se je obrnilo name in na stranko, naj gremo na volitve s svojim kandidatom.

Torej niste videli kandidata, za katerega bi volili?

Do mojega vstopa v volilno tekmo tudi jaz nisem imel kandidata, za katerega bi mirno glasoval.

Janez Cigler Kralj | Avtor: Saša Despot Janez Cigler Kralj Saša Despot

Kaj pravite na to, da se Anže Logar, predsednik sveta SDS in poslanec SDS v izvolitev ponuja kot neodvisni kandidat, vi ste pa strankarski?

To bodo ljudje presodili, jaz grem na volitve na predlog stranke z jasno identiteto, tak kot sem. Nisem želel nič spreminjati svoje javne podobe ali drže kot politik. Sodelavci so mi večkrat rekli, da spoštljivo pristopam do čisto vsakega, to se mi zdi ključno za predsednika države. Vsakemu državljanu in državljanki je treba dati občutek, da si njegov ali njen predsednik, tudi če ima diametralno nasprotna stališča o stvari.

Kako sta z Anžetom Logarjem sodelovala v vladi? Kolikor ga poznate, kakšen človek je?

Korektno sva sodelovala, tako kot z drugimi ministri in ministricami, tukaj ni nobene posebne zgodbe.

Kako ste se ženi in otrokom oddolžili za ministrski mandat, ko vas več kot dve leti najbrž nič ni bilo doma?

To se ne moreš oddolžiti. Mislim, da sem našel način, da sem družino vključil v svoj urnik in sem tako večal čas, ki je namenjen družini. Zdaj ko sem opozicijski poslanec je vseeno nekaj več časa.

Kaj to pomeni, da ste družino vzeli s sabo na službeno pot v Prekmurje?

Cele družine na politične obiske ravno ne, včasih, če je bilo kaj takega za konec tedna, da je bilo tudi kaj zanimivega za otroke, je treba biti fer tudi do otrok. Velikokrat ženo vzamem s sabo, da izkoristiva vsaj vožnjo do dogodka in nazaj, da imava nekaj svojih trenutkov. Oba sva v odnosu zelo zahtevna do sebe in drug do drugega, ne želiva se zadovoljiti le z urejanjem logistike. Pomembno nama je, da sva v stiku kot človeka in kot partnerja.

Kot zgled združevalnega vodje ste v nekem intervjuju omenili pokojno angleško kraljico Elizabeto II. Ampak ona je vse združevala, ker o nobenem političnem vprašanju ni izrazila svojega mnenja. Je to tudi vaša ideja, da se predsednik ne izreka o ničemer, kar lahko razdvajalo ljudi?

Kraljica Elizabeta mi je zgled služenja svojemu ljudstvu. Gre za globoko verno, umirjeno osebo, povezovalno, seveda s specifičnim položajem v britanskem političnem sistemu. Položaj predsednika Republike Slovenije je bistveno drugačen, ker je voljen na neposrednih volitvah, v nekaterih elementih pa sta podobna. Menim, da lahko s svojo moralno avtoriteto vseeno v pravih trenutkih stvari ali pospešiš, daš neko usmeritev ali pa kar je pri nas še bolj pomembno, pomiriš, ustaviš prenagljene odločitve in povežeš ljudi v iskanju skupne poti naprej. Tudi z molkom lahko veliko poveš, v nekaterih ključnih trenutkih se pa tudi oglasiš. Pomembno je, da z obojim manevriraš.

Če bi bili predsednik, v katerih primerih bi se v času zadnje vlade oglasili? Se je že zgodilo kaj takega?

(premislek) Verjetno bi se, ne vem, če javno, v zvezi s prihajajočo krizo. Spodbudil bi vlado, naj oni ali pa skupaj nagovorimo ljudi, da bi bolje vedeli, kaj nas čaka. Čutim, da to manjka in celo, to je moj osebni občutek, da podcenjujemo, kaj se nam lahko leta 2023 zgodi. To zimo bomo preživeli, a podjetniki niso optimistični glede prihodnosti.

Dominika Švarc Pipan Janezu Janši ni želela podati roke. Ali obstaja kdo v slovenski politiki ali sicer, ki mu ne bi podali roke?

Jaz lahko dam vsakemu roko.

Dejali ste, da mora predsednik pomirjati, da lahko narod kljub vsem razlikam med nami mirno živi dalje. Ali se vam zdi, da je Janševa vlada, v kateri ste bili minister, razdvajala ljudi in razpihovala napetosti v družbi?

Kakšne stvari bi lahko naredili tudi drugače, bolj pomirjali, včasih način, izbira, kako nekaj sporočiš in poveš, lahko razdvaja. Premalo smo se zavedali, da je bila covid kriza z dvema lock downoma in z vsemi posledicami, ne le zdravstvenimi, za ljudi izjemno, izjemno izčrpavajoča, naporna. Toliko bolj je bilo zato pomembno, kako nekaj sporočaš. Tu morda nismo najbolje opravili svoje naloge. Tako zdaj vrednostim za nazaj.  Na drug strani smo se pa z izrazito dobronamernimi ukrepi soočali z neutemeljenimi očitki, sam sem sredi hude krize sedel 17 ur na interpelaciji. Tudi okolje ni bilo, kako bi rekel, najbolj prijazno.

Tudi vi ste omenili, da boste predsednik vseh. Na kakšen način boste predsednik volivcev Levice?

Izjemno pomembno vprašanje. Tukaj se lahko vsi veliko naučimo od predsednika Boruta Pahorja, on je na tem področju opravil izjemno delo. Ne glede na to, kakšne vrednote ima on osebno, je dal, vsaj jaz imam tak občutek, vsakemu državljanu, tudi meni, občutek, da je moj predsednik. On je z izjemnim občutkom skrbel za to, da je nagovarjal civilno družbo, se udeleževal dogodkov, spodbujal k aktivnemu državljanstvu, to mi je še posebej všeč, njegovo jabolko navdiha je ljudi potrjevalo v odločitvah za prostovoljstvo. Tu je bil izjemno aktiven in na podoben način bi želel jaz biti predsednik vseh, tudi tistih, ki volijo Levico ali tistih, ki ne volijo. Kot oče, ki ima otroke vse enako rad, pa so vendar vsi različni, tako čutim Slovenijo, v tem prostoru smo rojeni, ne glede na to, kakšna politična prepričanja imamo, se bomo morali dogovoriti med sabo, kako naprej. Samo drug drugega imamo. Mislim, da sem s svojim delom do zdaj pokazal, da sprejemam različnost in da spoštujem vse ljudi.

Janez Cigler Kralj | Avtor: Saša Despot Janez Cigler Kralj Saša Despot

Na vprašanje, ali bi se udeležili Parade ponosa, ste odgovorili, da "bi se verjetno moral, saj bi bil tudi predsednik tistih, ki prirejajo ali pridejo na Parado ponosa". Kje bi postavili mejo, boste šli tudi na vsako gasilsko veselico, če vas bodo povabili, saj boste tudi predsednik tistih, ki jo organizirajo in ki pridejo.

Mejo moraš postaviti pri nivoju dogodkov, kot predsednik ne moreš biti povsod, vabil je verjetno nešteto.

Bi šli na proslavo v Dražgoše in kaj bi kot predsednik države povedali?

Dražgoše so zanimiv primer. Verjetno bi podoben primer dobili, če bi Natašo Pirc Musar ali Milana Brgleza vprašali, ali bo šel na pohod za življenje. Bojim se, da bi bil glede na stanje duha v družbi, če bi šel tja, izžvižgan. Tehtati je treba tudi, kako s svojo prisotnostjo ali neprisotnostjo razvnemaš, razburjaš in kakšen je učinek. Ali je to pomirjenje ali novo vznemirjenje. Sicer pa kot sem rekel, odvisno od konteksta, po pregledu vabila bi s sodelavci sprejeli odločitev.

Kaj bi kot predsednik povedali v Kočevskem rogu?

Kot minister sem tam dvakrat polagal venec, čutil sem žalostno svečanost tega trenutka, ponavadi sem bil sam s častno četo slovenske vojske in sem imel čas za premislek. Začutil sem in to bi tudi povedal, da res želim, da smo se naučili iz vseh grozot, da nikoli več vojne, vojna je res grozna stvar. To mi pove prababica mojih otrok, ki je kot mala kmečka deklica ostala brez staršev, ki so šli v taborišča, to vedo tudi tisti, ki so ostali brez sorodnikov, ki ne vedo, kje so pokopani in jih še zdaj iščejo. Življenje je dragoceno, vsaka smrt je preveč, povedal bi, da upam, da smo se to naučili.

Kot eden od redkih moških imate dva priimka, vzeli ste tudi ženin priimek. Kako to?

To je bilo čisto naključje, na upravni enoti, ko sva šla prijavit sklenitev zakonske zveze, je uradnica vprašala na koncu, kakšen bo priimek po sklenitvi zakonske zveze. Klavdija je ena od štirih hčera in je takrat rekla, da bi ji veliko pomenilo, če bi priimek ostal, da bi se prenesel naprej. Jaz sem bil zadovoljen s svojim priimkom, Kralj mi je bil pa tudi všeč in zelo hitro sva se zmenila, rekel sem, da z veseljem vzamem tudi njen priimek. Zdaj, ko sem v politiki, kjer je pomembna tudi simbolna govorica, vidim, da je bila odločitev pred 16 leti mogoče ne samo naključje, ampak ena temeljnih tudi za mojo kariero.

So otroci tudi Cigler Kralj?

Otroci so samo Kralj.

Kam bi šli na prvi državniški obisk?

Zelo pomembno vprašanje. (premislek) Glede na razmere bi to bil ali Berlin ali Evropska komisija v Bruslju. Nemčija je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Vlogo predsednika vidim tudi kot tistega, ki z močnimi gospodarskimi delegacijami ohranja ali vzpostavlja neke vezi.

Janez Cigler Kralj | Avtor: Saša Despot Janez Cigler Kralj Saša Despot

Na vprašanje o splavu tako kot gospod Tonin odgovarjate, da sprejemate ustavno in zakonsko ureditev. Če bi imeli v parlamentu na mizi zakon, ki bi prepovedal splav, bi glasovali za, proti ali bi se vzdržali?

Predsednik republike nima te pristojnosti. Meni življenje pomeni največ na svetu, od spočetja do naravne smrti. To je zame vrednota in vodilo. To vprašanje je hipotetično. Te agende ni. Kot minister sem bil dve leti in pol pristojen za to področje, pa nisem prinesel takih ali podobnih predlogov. Mislim, da je to nerealno in zelo hipotetično, takih predlogov ni in niso v agendi nobene politične stranke.

Odgovor, da sprejemaš neko ureditev, ne pove nič o tem, kaj misliš in kako bi ravnal, zato sem postavil to vprašanje. In še: eno je, jaz menim, da je tako prav in tako živim, drugo vprašanje pa je, ali menim, da je treba drugim predpisati, da tako živijo.

To so vprašanja, ki so zelo intimna in težka. Po moji izkušnji so to vprašanja, ki jih prinaša civilna družba, politika pa nanja odgovori, mislim, da je to najbolj zdrava pot, kako se družba ureja.

Nisem prepričan, da razumem, kaj točno imate v mislih, ko govorite o pritisku civilne družbe.

Nekonstruktiven način urejanja takih v globino intimnih in zahtevnih vprašanj je, da se kar z zakonom predpisuje, kako naj se ljudje odločajo. Če se kdo boji, da bom jaz komurkoli posegal v njegovo osebno stanje, je ta strah odveč. Jaz imam svoje močno prepričanje o vrednoti življenja, vem pa, da ne živimo v idealnem svetu. V realnem svetu se ženske znajdejo v stiski, ključno vprašanje, o katerem se moramo pogovoriti je, da v tej stiski ostanejo same, zakaj se moški, partnerji, umaknejo ali izvajajo pritisk.

Janez Cigler Kralj | Avtor: Saša Despot Janez Cigler Kralj Saša Despot

Kako gledate ne molitev za življenje, torej proti splavu, pred porodnišnico, kjer se opravljajo tudi splavi?

Molitev za življenje je, kolikor poznam ta projekt, dobronamerna, mislim, da molitev nikomur ne škodi in je v dobro tistemu, ki mu je namenjena.

Ni to izvajanje pritiska na ženske, ki so v stiski in ali ni to javna manifestacija? V Matejevem evangeliju Jezus opozarja, naj se iz molitve ne dela predstave: "Pojdite v svojo hišo, zaprite vrata in tam, kjer vas drugi ne vidijo, govorite z Bogom, svojim Očetom".

Zakon o verski svobodi omogoča, kar je prav, da vsak svoja verska čustva izraža zasebno in javno. Tisti, ki organizirajo molitev za življenje, morajo to delati z občutkom za dostojanstvo in dostojnost, to se mi zdi zelo pomembno, nisem seznanjen, da bi bili kakšni incidenti.

Se želite nekoč vrniti na Koroško?

Ja in ne. Koroška mi je vedno v srcu, z veseljem bi tam živel, ampak zdaj nisem več sam, imam ženo in štiri otroke, ki so v vrtcu in šoli, starejša si že izbira srednjo šolo. Korenine so pognali v Komendi.

Ne strinjate se, da bi istospolni pari lahko kandidirali za posvojitev otrok, ker pravite, da je pomembna največja korist otroka. Ali ne zaupate centrom za socialno delo, da bi znali prav  presoditi največjo korist otroka, tudi če bi bili na seznamu kandidatov tudi istospolni pari?

Ljudi ne smeš spravljati v stisko z odločanjem o tem, kar ni po njihovi vesti. Če pride do tega, da so, bi morala biti možnost ugovora vesti.

Torej da strokovnemu delavcu ne bi bilo treba odločati v postopku posvojitve, ker ima predsodek do istospolnih partnerjev?

Ker ima drugačno prepričanje, jaz tega prepričanja ne bi imenoval predsodek. Otrok, ki je v postopku posvojitve, je en stres, eno stisko, eno družinsko tragedijo že preživel, potem odločaš o njegovi posvojitvi. V kakšno skupnost? V čim boljši približek idealni skupnosti. Jaz verjamem in v Novi Sloveniji verjamemo, da je to za otroka skupnost očeta in matere. Če kdo to iskreno verjame in odloča v postopku posvojitve, je lahko pod pritiskom tega.

Ima človek s štirimi otroki lahko hobi?

Ja.

Kakšen?

Glasba. Kitara, harmonika in petje. Zdaj igram in pojemo predvsem doma, prej sem bil pevovodja in v harmonikarskem orkestru sem igral nekoč v glasbeni šoli Ravne na Koroškem. Kot kitarist pa največ pri skavtih in v družbah, na kitari sem samouk.

Kako boste glasovali o predlogu sprememb družinskega zakonika, ki izenačuje istospolne poroke z zakonsko skupnostjo (pogovor je potekal prejšnji ponedeljek)?

Proti.

Ali menite, da ni treba uresničiti odločbe ustavnega sodišča?

Menim, da jih je treba spoštovati, a pri takih zadevah nikakor ne po skrajšanem postopku. Kot vodja poslanske skupine sem glasoval proti skrajšanemu postopku in vse opozoril, da se to ne dela na rokohitrski način, ne brez prisotnosti javnosti. Robert Golob je v parlamentu rekel, da si tega tudi on ni želel na agendi odločitev te vlade, ker ve, da ni enotnega mnenja. Takih občutljivih stvari, kjer je jasno razdvojeno mnenje, na dveh referendumih je bila večina proti, ne delaš po skrajšanem postopku in z izključitvijo javne razprave.

Ali obstaja kakšen drugačen način, da se ta ustavna odločba vsebinsko uresniči?

Vsebinsko bi se sam naslonil na dve odklonilni ločeni mnenji, ki sta izjemno dobro argumentirani. Menim, da je bila dosedanja ureditev, ko so lahko istospolni partnerji posvojili otroka svojega partnerja ali partnerke, čisto ustrezna. Mislim, da so bile s tem v vseh pogledih urejene vse pravice in odnosi, tudi dedovanje. Še enkrat, otrok ni pravica, za nikogar. Pravica do posvojitve ne obstaja, ne za hetero ne za istospolne pare.

Janez Cigler Kralj | Avtor: Saša Despot Janez Cigler Kralj Saša Despot

Kaj izenačitev pravic jemlje vsem tradicionalnim družinam, kdo bo zaradi tega oškodovan? Kaj boste vi in vaša žena na slabšem?

Bom obrnil vprašanje. Pri nas obstaja dogovor in možnost, da si vsak svobodno izbira, kako bo živel, to je prav. Na drugi strani pa obstaja neka LGBT ideologija, ki nima veliko zveze z običajnimi ljudmi, ki se borijo za svoje preživetje. Ta ideologija skuša nesorazmerno močno predstaviti nekatere manke, nagovarja čustva, ki potem izpadejo kot da je nekdo diskriminiran na podlagi enakega položaja. Nisem pravnik, toliko pa vem, da se v pravu podobne stvari ureja podobno, različne pa različno. Mislim, da sta si v tem smislu hetero in homo zveza v bistvenem, čemu je namenjena, različni. Hetero zveza je namenjena tudi temu, da imaš otroke, homoseksualna pa te potence sama po sebi nima in v tem sta si bistveno različni. Mislim, da je bila dosedanja ureditev, ki je podobne stvari uredila podobno, dala možnost posvojitve biološkega otroka s stran istospolnega partnerja, čisto ustrezna.

Po čem ocenjujete, ali ste kot oče uspešni ali ne?

Po tem, kakšen stik imam z otrokom. Koliko besed potrebujem, da se uglasiva, ko sva skupaj, z vsakim posebej in z vsemi štirimi. Koliko se lahko brez besed razumeva in uskladiva. To začutim.

Ko boste predlagali ustavne sodnike, boste predlagali po vaši oceni najboljšega strokovnjaka ali tistega, ki ima največ možnost za izvolitev?

Kombinacija obojega mora biti.

Kako vi vidite dogajanje na RTV Slovenija, jo trenutno vodstvo upravičeno uravnotežuje ali uničuje?

Dogajanje na RTV Slovenija je škodljivo tako za javno zavod kot za razpoloženje v družbi. Menim, da ni ključno vprašanje zakon, ali je dober ali ne, do sedaj je bil več kot deset let v redu. Mislim, da se morajo vse vpletene strani usesti za mizo in dogovoriti, to pa ni mogoče pred kamero in javno.

Kdo se noče dogovoriti?

Težko rečem, ker ne poznam podrobnosti. Žal mi je, zdi se mi, da je tam ključno vprašanje medsebojnih odnosov in ne zakona.

Vaša interpretacija razmer na RTV je, da je to kriza odnosov. Se vam ne zdi, da so na vodilne položaje prišli ljudje, ki o televiziji nimajo pojma, ki in hočejo na silo obrniti vse na glavo, ki samo uničujejo in ne znajo ničesar ustvariti? Kaj smo dobili namesto Studia City?

Večkrat sem bil gost te oddaje in tudi politiki iz naše stranke, nismo imeli problema s tem, morda je v kontekstu morda pa ne, bili smo tudi nekajkrat zlorabljeni, narejene so bile hude napake, pa nismo bili deležni opravičila, to je naša izkušnja, sicer pa z oddajo nismo imeli problema. Dogajanje na RTV je žalostno, neproduktivno, mislim, da se ni rodilo šele v zadnjim mesecih, ampak da je tlelo in vrelo dlje časa. Upam, da se najde človek, ki bo posedel ljudi za mizo in da se bodo dogovorili. To je tudi ena od naših ključnih kulturnih ustanov.

Je papež Frančišek dober, odličen ali podpovprečen papež?

Predvsem je papež, meni je zelo blizu s svojim srčnim pastoralnim pristopom, kjer je v ospredju ljubezen. Frančišek je človek akcije, odgovor na potrebe sveta.

Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali?

To noč sem jo videl sem prebral na dopustu. Zelo me je pretresla.

Najljubši praznik?

Intimno božič, državni pa dan državnosti.

Se vam Nova24 zdi bolj objektivna kot RTV Slovenija?

Kdo sem jaz, da bi sodil, ne ene ne druge ne uspem kaj dosti spremljati.

Se čutite sposobnega, da boste vrhovni poveljnik oboroženih sil, ki niso ustrezno pripravljene na vojno?

To je pomembna pristojnost predsednika republike, menim, da bom, če mi bodo ljudje zaupali, tudi to odgovornost lahko dobro opravljal, pri tem mi bodo pomagali svetovalci v kabinetu. Zavzemam se za to, da se nadaljujejo vlaganja v modernizacijo slovenske vojske, predvsem v dobro vojakinj in vojakov, zdaj ne posredujejo samo v naravnih nesrečah, zdaj smo soočeni z vojno skoraj na našem pragu.

Kako bi se morala in kako se bo po vaše končala vojna v Ukrajini?

Z mirom se mora končati. Bojim se, da mir ni tako blizu, kot smo si želeli, bojim se, da bo to dolgotrajna in izčrpavajoča vojna, žrtev je preveč, imamo pa tudi hudo begunsko krizo, ki je pri nas ne čutimo toliko, v Nemčiji pa je že skoraj dosežena meja, ki jo lokalne skupnosti še zmorejo v skrbi za begunce. Ukrajina je žalostna zgodba, kjer je glavni akter, Putin, izjemno nepredvidljiv. Učinkovit je lahko le skupen evropski odgovor.

Je sprejemljiva kakršna koli sprememba ukrajinskih meja?

V 21. stoletju in z orožjem? Mislim, da smo že šli čez ta vprašanja? Ne.

Kako se doma ogrevate?

Za delo?

Ne, kako ogrevate hišo?

Z lesom. Tast ima gozd, pomagamo mu pri delu in dobimo drva.

Ali menite, da ste boljši kandidat, kot bi bila Ljudmila Novak?

To zelo težko rečem. Ljudmila Novak je krasna ženska, ogromno mi je pomagala pri moji ministrski in sedaj pri poslanski karieri, tudi pri volitvah. Zelo težko bi se z njo primerjal, ima daljšo kilometrino, jaz imam pa močno izkušnjo kriznega upravljanja zelo zahtevnega resorja in desetletnega strokovnega dela v parlamentu. Mislim, da sva skupaj zelo dober tandem, ki lahko veliko da.

Če konkretiziram vprašanje, bi ona zbrala več glasov oziroma bi bila bolj primerna za funkcijo?

Ona se je pred petimi leti že preizkusila, zbrala je, mislim da nekaj čez sedem odstotkov glasov. Bomo videli, mislim, da s svojim ministrskim delom, z njeno močno osebno podporo in s podporo Lojzeta (Peterle, op. a.) in Mateja Tonina, torej celotne stranke, mislim, da bi lahko nagovoril mogoče kaj več ljudi. Ampak to je nehvaležno napovedovati.

Kaj bo za vas uspeh in kaj neuspeh na predsedniških volitvah? Rezultat višji od Ljudmile Novak ali od stranke na parlamentarnih volitvah?

Rad bi predstavil svojo vizijo in vizijo stranke, krščanskodemokratsko idejo, kako upravljati to državo: da so delo, ustvarjalnost in podjetnost cenjeni, da smo glas ranljivih, ki ne morejo poskrbeti zase in da se krepi mir in varnost. To je zame kriterij uspeha, ali bom te vrednote uspešno predstavil javnosti.

Janez Cigler Kralj | Avtor: Saša Despot Janez Cigler Kralj Saša Despot

Nekoliko me je presenetilo, ker vas je predsednik stranke Matej Tonin predstavil kot desnega kandidata, Anžeta Logarja pa kot sredinskega. Kaj ni ravno obratno?

Z Matejem sva se o tem veliko pogovarjala, kot sem ga razumel, je mislil predvsem na to, kar sem prej povedal, da ni kandidata na desni sredini, NSi je desnosredinska stranka.

Kdo ali kaj sta SDS in Anže Logar, če sta levo od vas?

To težko rečem, Matej je s to izjavo mislil, da je prostor na desni sredini, ki ga drugi kandidati ne nagovarjajo.

Predsednika Pahorja zelo spoštujem.

Nekateri menijo, da gre pri kandidaturi Anžeta Logarja tudi za to, da se ga v primeru slabega rezultata nevtralizira kot pretendenta za mesto predsednika SDS, v primeru uspeha pa seveda tudi. Imate občutek, da je podobno pri vas oziroma zakaj za predsednika ne kandidira Matej Tonin?

Za odgovor na to vprašanje je treba poznati proces, kako je prišlo do moje kandidature. Čakali smo odločitev gospe Ljudmile Novak, v tem času je potekalo evidentiranje kandidatov. Gospa Ljudmila Novak je sporočila, da tokrat ne bo šla v tekmo, potem smo imeli nekaj drugih kandidatov, po močni debati kakšne tri tedne nazaj, smo prišli do mojega imena. Zelo iskreno sem po pogovoru z ljudmi, ki jim zaupam, po pogovoru s predsednikom stranke, ki me je večkrat vprašal, prišel do spoznanja, da lahko s svojo kandidaturo lahko močno povežem stranko v trikotniku Matej Tonin, Ljudmila Novak, Lojze Peterle in celotno terensko mrežo in nagovorim ljudi tudi širše.

Vas česa nisem vprašal, kar bi želeli izpostaviti?

Nisva se dotaknila ključnih izzivov, pred katerimi je naša družba. Poleg miru in varnosti je to vprašanje energetske neodvisnosti z vključenim zelenim prehodom. Obstaja občutek, da se izključujeta, ena stran govori, da z zeleno energijo ne moremo doseči energetske neodvisnosti, na drugi strani pa ne potrebujemo ničesar drugega. Morali bomo razmisliti o tem, ali smo za drugi blok nuklearke. Tu vidim tudi vlogo predsednika, da odpremo razpravo o tem. 

janez.zalaznik@styria-media.si

 
Komentarjev 42
  • Kmodri 16:19 09.oktober 2022.

    Še en podtaknjen Puklastega!

  • Boschtjan Zupanchich 14:07 09.oktober 2022.

    Kaj je torej z njim, ??? Ali je za, ali proti cepivskim strupom ???

  • igorgeus 13:24 09.oktober 2022.

    ne se obremenjevat s tem, janez, ne bos predsednik.