Brownova danes živi v Bristolu na jugozahodu Anglije, je poročena in mati naravno spočetega 18-mesečnega sina. Bila je prva od milijonov otrok, ki so jim znanstveniki omogočili življenje.
Rodila se je 25. julija 1978, težka vsega 2,61 kilograma. Njena starša sta se devet let trudila spočeti po naravni poti, vendar je imela mati zamašene jajcevode. Že skorajda obupana starša sta se obrnila na Roberta Edwardsa in Patricka Steptoa, ki sta na univerzi v Cambridgu opravljala raziskave umetne oploditve.
Kako pa so te spravili v epruveto? Pogosto vprašanje njenih sovrstnikov |
|
Danes vsak stoti iz epruvete
Znanstvenika sta umetno oplodila jajčece in ga vstavila neposredno v maternico. Devet mesecev kasneje se je rodila Louise. Čez štiri leta se je na podoben način rodila še njena sestra Natalie, ki je bila takrat že 40. otrok iz epruvete. Prav Natalie je leta 1999 kot prvi otrok iz epruvete tudi sama rodila.
Zakoni omejujejo
Prav nestrokovne oploditve in pravi "oplojevalni" turizem, ki je vzniknil v nekaterih
državah po svetu, danes najbolj skrbi znanstvenike. Opozarjajo, da se mnoge ženske domov
vračajo po nestrokovno opravljenih postopki, ko niti ne vedo, čigavo jajčece so vstavili ženski ali
pa jim pustijo v maternici po več zarodkov, zato se pogosto rojevajo dvojčki in
trojčki.
Vendar pa je oploditev v tujini za marsikateri par edina možnost. V Italiji na primer velja zakon, ki prepoveduje oplojevanje zamrznjenih jajčec, kar precej zmanjša možnosti uspešnega začetka nosečnosti. Tudi cene oploditev so na vzhodu precej nižje kot na zahodu.