Slovenija
7540 ogledov

Jasen cilj: "Da se to, kar se je včeraj pripetilo njim, danes nam, ne pripeti jutri vam"

Prometna nesreča pri Domžalah CZR Domžale Fotografija je simbolna.
V norveški prestolnici je v preteklem letu v prometu umrla le ena oseba, kar je izjemno dober približek Viziji NIČ, ki jo, sicer malo manj uspešno, zasledujemo tudi v Ljubljani in po celi Sloveniji.

Lani na območju MOL 5 umrlih v prometu

Na območju Mestne občine Ljubljana je v letu 2019 v štirih prometnih nesrečah življenje izgubilo 5 oseb. Ena prometna nesreča s smrtnim izidom se je dogodila na avtocesti pri razcepu Malence (tovorno vozilo), trije umrli so bili pešci (dva pešca v isti prometni nesreči na prehodu Dunajska cesta-Vilharjeva in ena peška prav tako na Dunajski cesti, izven prehoda za pešce), smrtna žrtev pa je bil tudi 15-letni kolesar pri prečkanju železniške proge, pravijo na Agenciji za varnost prometa.

Kaj torej delamo drugače? Zakaj je pri nas v prometu še vedno toliko smrti? Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, pravi, da so izjemno dobri rezultati v Oslu najbrž posledica politike umikanja avtomobilov iz središča, promocije drugih tipov mobilnosti in urejenega javnega prometa. Vseeno pa Ljubljana po mnenju Agencije za varnost prometa "ni tako nevarno mesto".

promet | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba pa najprej razloži, da se statistično stopnja varnosti cestnega prometa v svetu in EU izraža skozi število umrlih in hudo poškodovanih na 100 tisoč ali milijon prebivalcev. "Slovenija je bila še v obdobju 2001-2017 država na dnu lestvice držav EU, v zadnjih treh letih pa se je umestila med prvih deset držav EU," pojasnjuje. 

Po kriterijih ETSC je uspešnost držav razdeljena v 5 razredov, in sicer:
1. manj mrtvih kot 29 na milijon prebivalcev
2. 28-39 mrtvih
3. 40- 55 mrtvih
4. 56 - 70 mrtvih
5. več kot 71 mrtvih

Vir: ETSC PIN report

Slovenija je tako umeščena v tretji razred držav glede na varnost cestnega prometa.

20-letni zamik

"Prehod države med razredi navzgor in njena rast varnosti cestnega prometa je nedvomno proces, ki se od države do države razlikuje," meni Štaba in doda, da se je potrebno tudi zavedati specifične miselnosti, ki jo imajo skandinavske države. "Švedska je denimo začetnica Vizije NIČ, z njo so začeli že leta 1994, parlament pa jo je potrdil leta 1997. Ko je večina držav JV Evrope slednjo smatrala kot utopija, jo je slovenski Državni zbor potrdil in umestil v Nacionalni program varnosti cestnega prometa leta 2013, bolj aktivno pa smo jo začeli izvajati z različnimi vladnimi in nevladnimi deležniki ob obeleževanju Svetovnega dne spomina na žrtve prometnih nesreč leta 2017 v Ljubljani," pojasnjuje Štaba. 

Gre za skoraj 20-letni zamik, ta pa se, kot meni sogovornik, pozna pri izobraževanju, preventivnih aktivnostih, infrastrukturi, zakonodaji, pravni praksi, predvsem pa v razumevanju in kulturi ter odnosu do zdravja in življenja.

Otroci so pri nas v prometu varni

Štaba pravi, da na področju varnosti otrok v prometu Slovenija sicer že živi Vizijo NIČ. "Formula, ki so jo državni organi, nevladne organizacije in senzibilnost celotne družbe prenesla v številne preventivne, izobraževalne in represivne ukrepe za zmanjševanje umrlih in poškodovanih otrok v cestnem prometu, torej deluje," verjame, a obenem doda, da še "nismo dovolj zreli", da bi v enaki meri učinkovite in prepoznane ukrepe in primere dobrih praks iz najuspešnejših držav EU prenesli še za druge udeležence cestnega prometa. 

predšolski otroci | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Izpostavi predvsem ukrepe za zmanjševanje vzrokov najhujših prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti ter alkohola in prepovedanih drog oziroma vzpostavitev kriterijev in meril za ugotavljanje vzrokov ter na drugi strani vpeljevanje merljivih in učinkovitih sistemskih ukrepov, odgovorov za njihovo odpravo oziroma nadgradnjo varnosti. 

"Tako pa se nemalokrat najodgovornejši v državi raje obrnejo proč, predstavljajo številne izgovore in težave, največkrat pravne narave, zaradi katerih v državi ne moremo, ne želimo ali ne znamo uvesti ukrepov kot je npr. sekcijsko merjenje hitrosti, video nadzor nad kršitvami v križiščih, naseljih, učinkoviti ukrepi za povratnike, pijane povzročitelje najhujših prometnih nesreč itd.," opozori Štaba.

Kaj bi bil po njegovem potreben ukrep? "Namesto izgovorov, "kaj se ne da", bi morali vsi deležniki težiti k istemu cilju, in sicer "kaj se da" in kaj bomo učinkovitega skupaj naredili, da bo premik in rezultat viden," verjame.

Alkohol, neprilagojena hitrost ...

Trend smrti v prometu sicer narašča. V letu 2019 sta na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca cestnega prometa, kar je 12 odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Glavni vzroki in dejavniki, zaradi katerih je prišlo do nesreč s smrtnim izidom, so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, izsiljevanje prednosti in alkohol, so na tiskovni konferenci 15. januarja poudarili v Agenciji za varnost prometa.

Smrtna prometna nesreča pri Obrovu | Avtor: Danijel Cek/Primorske novice Danijel Cek/Primorske novice

Varnejša mobilnost

Predsednik Zavoda Varna pot verjame, da je "najpomembnejši premik na bolje pri uresničevanju Vizije NIČ skrit v nas samih". Osvetliti pa želijo vzroke in posledice nesreč, ki so jih zaznamovali ter v sodelovanju z drugimi deležniki soustvarjati varnejšo mobilnost v naši družbi. "Naš cilj je osvestiti čim večje število otrok, mladostnikov, staršev, vzgojiteljev, učiteljev, zaposlenih, podjetnikov, politikov in drugih državljanov, da ima vse, kar počnemo, jasen cilj: da se to, kar se je včeraj pripetilo njim, danes nam, ne pripeti jutri vam," zaključi Štaba.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • sam50 08:05 23.februar 2020.

    Spet malo nakladanja,da se jim bi še kaj primaknilo iz proračuna......

  • Avatar Leon
    Leon 07:31 23.februar 2020.

    Zavod Varna pot ,AVP in ostale agencije,ki živijo na račun davkoplačevalcev so sami sebi namen saj nimajo nikakršnih pristojnosti ukrepanja zoper pravne osebe ,ki kršijo zakonodajo . Dal sem pobudo za spremembo režim zelene luči na semaforju ,vendar so odgovorili ...prikaži več ,da nimajo možnosti vplivati na občinski prometni urad....da o županu ne izgubljamo besed.