Slovenija
8258 ogledov

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?

Lani so preverili 2.235 vzorcev pitne vode na centralnem ljubljanskem vodovodnem Žurnal24 main
Ministrstvo za okolje in prostor je našlo rešitev za pitno vodo na Obali: zajezitev Padeža v Brkinih. A lokalni prebivalci in nekateri drugi strokovnjaki opozarjajo, da rešitev nikakor ni najbolj optimalna.

Župani so lani kar sami našli rešitev

Da Obala nujno potrebuje dodaten vodni vir, je postalo še bolj jasno ob lanski nesreči, ko se je v okolico reke Rižane zlilo več litrov kerozina. Na srečo ni zašel v globino, kot je pokazal monitoring, zato so po nezgodi črpali podtalnico iz najnižjih nivojev ter si del vodnih virov zagotovili še iz sosednjih vodovodov.

Sušna Rižana. Zadostne količine vode naj bi v Istro v prihodnje pritekle iz širš | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Obalne občine sicer na rešitev države čakajo že več let, študij je bilo že veliko, konkretnih odzivov pa malo, zato so se kmalu po nesreči župani obalnih občin sestali in kar sami določili najbolj optimalen vodni vir – Malni na Postojnskem. Župani so takrat sklenili, da jim ta rešitev prinaša dovolj pitne vode, da je izvedljiva in da bi z njeno uresničitvijo prebivalci obalnih občin tako najhitreje prišli do zadostnih zalog pitne vode.

Iskanje primernega vodnega vira sicer traja že desetletja, saj Rižana ne zagotavlja dovolj pitne vode, nazadnje pa je bilo v igri približno sedem različnih idej – a je vsaka imela pomanjkljivosti. Pri Malnih, recimo, so se pojavljali pomisleki, da niso kompatibilni z Rižano, saj so del črnomorskega in ne jadranskega povodja. A kasneje so, kot je že lani povedal Aleš Bržan, župan Občine Koper, ugotovili, da ta pomislek dandanes nima večje teže. Vrednost investicije so takrat ocenili na 50-60 milijonov evrov.

"V primeru nove akumulacije kohezijskih sredstev ni"

Država je njihovo odločitev, da sami najdejo vodni vir, obžalovala, kot so takrat zapisali na uradni spletni strani Direkcije RS za vode. Obljubili so, da bodo s projektom iskanja primernega vodnega vira nadaljevali.

Takratni minister za okolje in prostor, Simon Zajc, je ocenil, da so v primeru odločitve za obstoječe vire in dodatne transportne cevovode na voljo kohezijska finančna sredstva, “ki pa jih v primeru nove akumulacije ni,” je lani poleti povedal za 24 ur.

Trajalo bo najmanj sedem let

Kljub temu pa so zdaj na okoljskem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, kot najbolj optimalni vodni vir za Obalo izbrali pritok reke Reke, Padež (natančneje, akumulacijo na pritoku Padeža, Suhorici). Naj spomnimo: idejo naj bi po tem, ko je bila leta 2002 izdelana študija variant vodnih virov za Obalo in so kot najbolj optimalen vir prav tako izbrali Padež, opustili zaradi previsokih stroškov.

Na ministrstvu sicer pravijo, da so bile za izbrano varianto vodnega vira na Padežu že izdelane vse strokovne podlage za državni prostorski načrt (DPN), ki je bil takrat v postopku, vse strokovne podlage za postopek celovite presoje vplivov na okolje in pridobljeno pozitivno mnenje, izdelani sta bili projektna dokumentacija za variantno obdelavo na ravni idejnega projekta in za izbrano varianto na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. "Navedene dokumente bo potrebno v nadaljnjem postopku novelirati in pred strokovno preverbo vam več informacij ne moremo posredovati," so dodali.

Za gradnjo akumulacije bodo, kot ocenjujejo, dve leti pridobivali dovoljenja, še dodatnih pet pa bodo porabili za samo gradnjo. Vrednost investicije je bila sicer že pred leti ocenjena na 70 milijonov evrov, zdaj pa bi znala biti še višja.

Na Obali so naveličani čakanja

V Mestni občini Koper vseeno pozdravljajo odločitev ministrstva, da opusti nadaljnje študije "že večkrat podrobno proučenih vodnih virov in končno določi glavni vodni vir za slovensko Istro" - dodajajo, da bi bil zanje sprejemljiv vsak vodni vir, ki slovenski Istri lahko zagotovi zadostne količine vode.

"Investitor v vodni vir mora biti država, saj smo v slovensko ustavo zapisali, da »oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.« V tem trenutku nimamo razloga, da bi podvomili o rokih, ki si jih je država zastavila sama," so še pojasnili za Žurnal24.

Lokalnih skupnosti o nameri niso obvestili

A nad idejo, da bi zajezili Padež, marsikdo ni tako navdušen. V prvi vrsti ji nasprotujejo krajani. "Uničili bi nam polja, gozdove, kmetom pa bi onemogočili normalno delo, saj pridelka ne bi mogli več gnojiti in škropiti," pravi Brigita Volk, predsednica Vaške skupnosti Suhorje.

Pravi, da o nameri ministrstva sploh niso nikogar obvestili in da naj o zadevi ne bi ničesar vedel niti pivški župan, na katerega so se najprej obrnili, ko so izvedeli za načrte države. Zato predsednica vaške skupnosti pravi, da se bodo s sosednjimi vasmi povezali in ukrepali: najprej bodo odgovore iskali na občini, nato pa še na ministrstvu, če bo potrebno.

"Najprimernejše je povezovanje obstoječih vodnih virov"

Kolesarjenje po Brkinih | Avtor: A. Š. A. Š.
Da ne s strani ministrstva za okolje in prostor ne s strani kakršnih koli drugih organizacij o nameri za gradnjo vodnega zajetja na Padežu niso bili seznanjeni, za Žurnal24 potrdi tudi župan Občine Pivka, Robert Smrdelj. "Študije in predlog za Padež so bile v obravnavi pred petnajstimi leti in takrat smo bili s strani občine vključeni v postopek," doda.

Razume, da je tudi za obalno območje nujno omogočiti oskrbo s kakovostno pitno vodo, vendar pa so v dosedanjih razpravah podali stališče, da je "najprimernejši način zagotavljanja vodooskrbe obale s povezovanjem obstoječih vodnih virov (Malni, Brestovica, Bistrica in Rižana) v medsebojno mrežo".

Smrdelj utemelji, da bi tak povezan sistem tudi medsebojno zagotavljal varnost dobave vode na širšem območju Obale, Krasa in Brkinov ob morebitnem izpadu katerega od sedanjih virov vode. "Kot vemo, nesreča nikoli ne počiva in podobna nesreča, kot se je pred meseci zgodila nad Rižanskim zajetjem, se lahko zgodi tudi nekje na drugih naših kraških vodonosnikih," dodaja župan.

"Strinjamo pa se, da je bilo narejenih že veliko študij in verjamemo, da bo kakršnakoli odločitev argumentirano podprta in po hitrih korakih vodila k cilju, da imamo vsi zagotovljeno čim kvalitetnejšo in čim varnejšo oskrbo z zdravo pitno vodo," še pravi Smrdelj.

"Predlog so umaknili, ker je bil ocenjen kot najdražji in z največjimi vplivi na okolje"

Primorske novice poročajo, da rešitve ne podpirajo niti v Občini Divača kot tudi ne v Občini Hrpelje-Kozina. "Smo proti zajezitvi Suhorce in podpiramo nadaljevanje projekta povezave vodovodov. V to je bilo vloženega veliko denarja, plačane so služnosti, ki so jih občine pridobile na zemljiščih. Ko so lani spet začeli pogovore o vodooskrbi, so na drugem sestanku projekt Padež umaknili, ker je bil ocenjen kot najdražji in z največjimi vplivi na okolje. Mislili smo, da je to 'ad acta' in smo bili šokirani, ko so nam pred dvema tednoma povedali, da je Padež oziroma Suhorca spet prednostni projekt," je za Primorske novice povedala Saša Likavec Svetelšek, županja Občine Hrpelje-Kozina.

Takšne akumulacije s seboj prinašajo mikrobiološke težave

V naravi najdemo 60 vrst bakterije E.coli, pojasnjuje Pretnar. (Foto: Barbara Mi | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Oglasil pa se je tudi mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, sicer član Upravnega odbora Alpe Adria Green. V dopisu, ki ga je poslal društvu in jih pozval, naj po nujnem postopku obravnavajo predlog, je med drugim zapisal, da "zajezitev potoka Padež zgolj parcialno rešuje problem vodooskrbne", saj da ne gre za nadomestni vodni vir, temveč zgolj za akumulacijo. "Moje mnenje je, da Primorska potrebuje tak vodni vir, ki bi v primeru kemijske nesreče lahko zagotovil nemoteno oskrbo. To pa zajezitev potoka Padež nikakor ni," je utemeljil. Ta naj po njegovem mnenju ne bi prinesel dolgotrajnega in stabilnega učinka, vprašljiva pa je tudi njegova ekonomska upravičenost.

"Prebivalci Brkinov od tega projekta ničesar ne pridobijo," je opozoril in dodal, da lahko kot mikrobiolog pove, da takšne akumulacije s seboj prinašajo mikrobiološke probleme, "najmanj parazite Giardia in Cryptosporidium, ki na klor nista občutljiva". Po njegovih besedah je za odstranitev potrebna ultra filtracija, ki pa je dosedanji projekti na področje Padeža ne predvidevajo.

Pretnar: Brkinci od projekta ne bodo imeli ničesar

Kot je opozoril, je težaven že klor, saj da je "čedalje več znanstvenih dejstev, da klor v pitni vodi povzroča različna obolenja, z organskimi snovmi tvori rakotvorne snovi in utemeljen sum je, da sodeluje pri srčno žilnih obolenjih".

"Namen imate poseči v življenjski prostor Brkincev, a za degradacijo in devastacijo okolja ne ponujate ničesar," je bil jasen. Vprašal se je tudi, ali je smiselno zaradi razlike v povodju "bolj smiselno čez že poseljeno področje potegniti 38 km cevovoda od Malnov preko na novo postavljene vodarne Kovod, ali zabetonirati dolino Padeža ter prekopati Brkine za rešitev, ki je zgolj parcialna".

Obljubil je, da bo kot član upravnega odbora organizacije Alpe Adria Green predlog o zajezitvi Padeža v najkrajšem času dal v obravnavo. "Še posebej, ker vemo, da obstaja še ena rešitev, ki v tem tekstu ni omenjena," je še pomenljivo dodal Pretnar. Celoten dopis si lahko preberete na tej povezavi.

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 2
  • satir 07:23 26.maj 2020.

    A voda iz Istrske akumulacije pa je v redu? Tam pa ni nevarnih bakterij in kaj vem kakšne nesnage in tiste vode tudi ni treba klorirat? A samo vodo iz Padeža bo potrebno klorirat? Iz reke Reke, ko pobere vse ...prikaži več fekalije obrečnih vasi in vseh kraških vrtač in izcedke mrhovine in ostale nesnage iz jam, ta je pa v redu. Pa iz Malnov, ko vanjo priteče vsa gnojevka iz postojnske, pivške in cerkniške občine je tudi v redu, da včasih v vodovod zaidejo mali beli črvički. Pretnar, ste se prodali?

  • titty 23:43 25.maj 2020.

    NI država izbrala, ampak uradniki, ki se na svoje delo ne razumejo NIČ, so pa bili imenovani na položaj in ga tudi sprejeli, braz adekvatnega znanja! Sramota!

Sorodne novice