Slovenija
2848 ogledov

Kam so izginili novi filmi?

film
Spletna premiera je za stomilijonske produkcije zgolj slaba tolažba. Brez rdeče preproge in gala sprejemov pač vsaj v Hollywoodu ne gre. A tudi naši filmski ustvarjalci se spopadajo s težkimi pogoji za delo, letošnji obseg programa celovečercev je občutno skromnejši kot leta prej.

V času koronakrize se je tudi na filmskem področju dogajanje umirilo, če ne celo ustavilo. Novih predvidenih izidov je malo, snemanja so se po vsem svetu začasno prekinila. Kot razloži Jelka Stergel, vodja mednarodnih zadev v Slovenskem filmskem centru, je celotna filmska scena še precej bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Prepričana pa je, da so se navade filmske publike v času covida-19 za vedno spremenile, pandemija pa je v resnici samo dala pospešek k preusmeritvi velikega dela občinstva od kinematografskega k novejšim oblikam digitalnega, predvsem pretočnega načina dostopanja do filmskih vsebin, kot je npr. video na zahtevo. 

Filmi so v času koronakrize prikrajšani za spodobno premiero

Scena 04.04.12, daniel craig, martini, james bond, foto: promo | Avtor: Promo Promo
Zakaj se je tolikšno število izidov premaknilo bodisi v drugo polovico leta bodisi v prihodnje leto, je jasno. Premierno javno predvajanje filma je dejansko "usodni trenutek", ki bo odločilno vplival na njegovo prihodnost. 

"Dolžnost producenta filma je, da izbere najboljšo možno kombinacijo različnih faktorjev, ki vplivajo na uspešnost kroženja filma, ki v najboljšem primeru zajema vse možne platforme - torej od festivalske predpremiere do plasmaja na digitalne platforme, vključno z linearno televizijo," pojasnjuje sogovornica, ki dodaja, da je pri presoji vpliva na uspešno distribucijo filma treba upoštevati tudi ogromen vpliv, ki ga imajo festivali in njihov promocijski stroj. Vanj so vključeni mediji z oglaševalci, novinarji ter fotoreporterji vred, nagrade in prodajni sejmi z dejavnim omrežjem mednarodnih prodajnih agentov.

Festivali so za bolj zahtevne filme še toliko bolj pomembni

"Čeprav so filmski festivali  javnosti kar najbolj na očeh, pa se nepoznavalcem kaj hitro porazgubi povezava med tržnim izkupičkom filma ter dobrim festivalskim plasmajem. Sicer ne bi spraševali, kako to, da filmi v tem posebnem, z izbruhi epidemije zaznamovanem času, tako zamujajo s svojimi premierami," stanje ostro opiše sogovornica. Namreč: bolj kot je film zahteven in s tem komercialno vprašljiv, bolj kot je avtor nepoznan, manjši kulturni oziroma jezikovni prostor kot pokriva film, večji je pomen festivalskega plasmaja za njegovo uspešnost. 

Kot pravi Jelka Stergel, so vse te značilnosti slovenski filmski produkciji še kako znane. "Sesutje do sedaj zelo stabilne mreže vplivnih mednarodnih festivalov usodno vpliva na zamike v časovnici predvajanj filmov velikih in majhnih kinematografij. Po Berlinskem so festivali eden za drugim odpovedovali svoje 'fizične' izvedbe, se delno selili na splet ali prelagali termine na jesen ali celo naslednje leto," dogodke v času pandemije opisuje sogovornica.

In v čem se digitalna premiera razlikuje od klasične, fizične? "Le redkokatera stomilijonska produkcija bo pristala na to, da se njena svetovna premiera zgodi na spletu, brez rdeče preproge in gala sprejemov, še posebej, ker se potem v zdajšnjih razmerah film prepusti negotovi kinematografski usodi z zdesetkanim številom kino obiskovalcev," razloge, zakaj je to za ustvarjalce slabo, predstavi strokovnjakinja. 

rdeča preproga Hollywood | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Večplastna težava, slovenski ustvarjalci na udaru

A kot pravi, je to le en, prikazovalski del težave. Na zamik predvajanj filmov je vplivala tudi prekinitev snemanj in priprav na snemanje v času razglasitve pandemije. Dodatno težavo je, vsaj v Evropi, predstavljalo še zapiranje mej. Večina zadnjih produkcij v Evropi je namreč koprodukcij, pri katerih je praviloma udeleženih več držav. Vseeno pa so zdravstvene ukrepe na tem področju lažje uvedli kot na področju prikazovanja filmov in začeli ponovno snemati. 

V Sloveniji žal ni tako. "Naša situacija je specifična, saj k upočasnitvi produkcijskih aktivnosti poleg spremenjenih produkcijskih protokolov dodatno prispeva tudi ustavljen dotok financiranja realizacije celovečernih filmov," razloži sogovornica. Urejeno financiranje iz javnih sredstev je namreč daleč najpomembnejši vir financiranja slovenske filmske produkcije.

Skromen obseg programa celovečercev

Zato bo tudi v Sloveniji prišlo do zamikov v izidih, na oktobrskem festivalu slovenskega filma pa bo obseg programa precej skromnejši. V naslednje leto se bodo med drugim preložile predstavitve celovečernih filmov Vinka Möderndorferja, Gorana Vojnovića, Tiane Zijanić in Darka Štanteta, katerih premiera je bila napovedana v letošnjem letu. 

Le malo kinematografov je sploh odprtih

V Koloseju zaradi zamikanja startnih filmskih naslovov hollywoodske produkcije svoj program dopolnjujejo s kakovostnimi evropskimi in nestudijskimi produkcijami, da lahko obiskovalcem kljub netipičnim razmeram na trgu vsak teden ponujajo sveže filmske naslove. "Obisk kinopredstav pa je, glede na trenutno situacijo, pričakovan," prizna direktorica marketinga in filmskega programa, Ursula Spruk.

"Trenutno smo eden redkih kinomatografov, ki ponujamo svoj program, zato opažamo, da nas pogosteje obiščejo tudi prebivalci tistih krajev, kjer so kinodvorane žal še zaprte," o obisku pove Sprukova.

Kapacitete v dvoranah so zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa zmanjšali, uvedli obvezno razdaljo med obiskovalci, povečali časovni razmike med projekcijami, da imajo čistilci v dvorani več časa za čiščenje, razkuževanje in dodatno zračenje dvoran, uvedli so sistematično razkuževanje vseh površin, skozi celotni kino center so vzpostavili točke, kjer obiskovalce ozaveščajo o pomenu higiene rok, razkuževanju, spodbujanju brezstičnega plačevanja s kartico in internetne prodaje kinovstopnic ... Prav tako so uvedli nov režim vstopa in izstopa iz dvorane, s čimer so občutno zmanjšali pretok obiskovalcev v avli.

Kolosej | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Visoki fiksni stroški in napol prazne kinodvorane

Cen kljub visokim stroškom, povezanim z dodatnimi ukrepi, niso dvigovali. "Situacija, v kateri smo se znašli, je nepredstavljiva in zaskrbljujoča, zato bi si želeli, da bi bili tudi kinematografi vključeni v bodoče pakete pomoči," pojasnjuje sogovornica. Kot dodaja, imajo kinematografi namreč "enormne fiksne stroške zaradi velikosti objektov, v katerih izvajamo svojo dejavnost".

Za boljšo predstavo: samo v Koloseju imajo 12 kinodvoran, le nekaj manj kinodvoran je v drugih centrih po Sloveniji. "Želeli bi, da smo tudi kino prikazovalci, zlasti tisti, ki nismo prejemniki proračunskih sredstev, deležni bodoče državne pomoči, saj bodo v nasprotnem primeru vrata večine kinematografov ostala za vedno zaprta, kar bi zadalo nepredstavljivo škoda tako slovenskemu filmu kot tudi filmski kulturi v Sloveniji," poudari Sprukova.

Želijo si uvedbe kulturnega bona

Meni, da bi morali imeti vsi državljani možnost pristnega kulturno-zabavnega doživetja, zato se zavzemajo za uvedbo kulturnega bona,  ki bi bil unovčljiv ob nakupu vstopnice. "Izbirali bi lahko med bogato ponudbo kulturnih prireditev, kot so obisk kina, gledališča, festivalov, koncertov, muzejev, galerij, gradov ...," našteje sogovornica.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 3
  • dusan72 00:35 31.avgust 2020.

    Zastonj jamrate, ko so praktično vse kinodvorane v SLO opremljene s katastrofalno opremo. Pred 20 leti se je Kolosej ponašal z DTS licenco in na tej stopnji smo tudi ostali. Nazadnje sem se "opekel" s predpremiero 9. dela Vojne Zvezd, ...prikaži več pa mi je bilo po ogledu kar malo žal, da se nisem raje odpeljal do ZG, kjer imajo dvorano tehnološko 20 let pred nami. Hvalabogu, sem si po parih mesecih lahko tudi doma z užitkom ogledal HD/4k verzijo.

  • kapibara1 20:07 30.avgust 2020.

    Spomnite se poizkusa uszanovitne Blejskaga filmskega festivala.. Sami ćipaćićpćarji v organizaciji, katera UPAM, da je pogoele az avekomaj..