Slovenija
2245 ogledov

Kupec Pop TV potrebuje soglasje, ki ga ne more dobiti

pop tv Anže Petkovšek
Kupec Pop TV in Kanala A potrebuje soglasje, ki ga ministrstvo za kulturo noče dati.

To izhaja iz pravnega mnenja, ki ga je izdal Inštitut za javno upravo, podpisala pa sta ga Rajko Pirnat in Bruna Žuber.

Spomnimo, družba Slovenia Broadband, ki kupuje Pro plus, je ministrstvo za kulturo prosila za soglasje za pridobitev delnic. Zakon namreč določa, da je za pridobitev več kot petinskega deleža v izdajatelju medija potrebno soglasje ministrstva.

Ministrstvo za kulturo soglasja ni izdalo s pojasnilom, da Pro plus ni izdajatelj medija, ampak sta to družbi Pop TV in Kanal A, ki sta v njegovi stoodstotni lasti. Vlogo za izdajo soglasja so zavrgli.

Pirnat in Žuber pa sta prepričana, da takšna razlaga pomeni obvod zakona, saj ta ne določa, na kakšen način nekdo pridobi delež, zato je treba enačiti neposredno in posredno pridobitev. Poleg tega bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakon, da se varuje pluralnost medijev.

Poleg tega na Inštitutu za javno upravo menijo, da bi moralo registrsko sodišče zavrniti vpis novega lastnika medija v sodni register, če ta ne bi predložil soglasja ministrstva za kulturo. A prav to se je v preteklosti že zgodilo. Pred desetimi leti je Delo takrat v lasti Boška Šrota brez soglasja ministrstva za kulturo kupilo Večer, zakon je bil po zakonu o medijih ničen, a to ni oviralo vpisa v sodni register.

Čeprav je Delov nakup Večera po zakonu ničen, pri prepisu delnic ni bilo težav, Delo v Večeru Slovenija Tajkun Šrot spet izigral državo

Da je posel nezakonit je takrat opozarjalo ministrstvo za kulturo, obvestili pa so tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev, takratni urad za varstvo konkurence, kriminaliste in tožilstvo.

Pravnik Miha Juhart je že pred desetimi leti ugotavljal, da je država napisala slab zakon. Ničnost lahko namreč uveljavljata kupec ali prodajalec, kar je malo verjetno, ali pa nekdo s pravnim interesom. V primeru nakupa Večera bi to lahko bili manjšinski delničarji Večera, pri nakupu Pro plusa manjšinskih lastnikov ni. "To je šolski primer, da se z ničnostjo, ki je instrument civilnega prava, ne more reševati javnega interesa," je takrat komentiral Juhart.

Zadeva z Večerom se je kasneje razpletla tako, da je urad za varstvo konkurence ugotovil, da gre za nedovoljeno koncentracijo in Delu naložil odprodajo Večera. Ničnosti posla pa niso dokazali.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • praufo 16:32 18.maj 2018.

    sam osebno bom v naslednjem mandatu težil poslancem pa tudi če se ne bodo odzivali, prav vsem poslancem na temo tekomunikacija tv, interneta in in ostalega ... plačujemo preveč!, sheme, poraba, rtv, rtv, ... gledamo reklame, plačujemo reklame, nedopustno in ...prikaži več nedopustno itd, itd ... sicer bi si želel, da kdo od prevzetnih politikov že sedaj to konzumira, ker v nekaj mesecih bo dobil to na svoj mail, kot sladico, dober tek!

  • Avatar čavez
    čavez 11:36 18.maj 2018.

    Še dobro da ta država sploh še funkcionira, je pa vprašanje do kdaj.