Slovenija
431 ogledov

Mokrice na evropsko komisijo

Izliv Krke v Savo Benjamin Kovač
Čeprav gre za prvi projekt, pri katerem naj bi nad okoljskimi prevagali drugi interesi, bo o gradnji odločalo vrhovno sodišče.

Hidroelektrarna Mokrice je zadnja predvidena hidroelektrarna v verigi hidroelektrarn na spodnji na Savi. Gre za hidroelektrarno na zaščitenem območju, pri kateri pridobivanje vseh zahtevanih soglasij in dovoljenj še poteka.

Vlada je decembra izdala odločbo, pri kateri gre za prvi postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Dva meseca kasneje je upravno sodišče odredilo izdajo začasne odredbe, ki sicer še ni pravnomočna, vendar pomeni, da Ministrstvo za prostor (v nadaljevanju MOP) lahko sicer dalje vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ne more in ne sme pa izdati samega dovoljenja. Investitor je zoper začasno odredbo vložil pritožbo, o kateri bo v naslednjih dneh odločalo Vrhovno sodišče RS.

Društvo za opazovanje rib Slovenije (v nadaljevanju DPRS), ki ima status društva v javnem interesu ohranjanja narave, bo zaradi nepravilnosti v postopku vložilo tudi prijavo Evropski komisiji.

V javnem podjetju Infra d.o.o., enem izmed treh nosilcev posega v naravo, poleg družb HESS d.o.o. ter ELES d.o.o., se zavedajo, da vsak poseg v prostor prinaša tudi negativne posledice. Dodajajo, da je državna investicija predvidena po vseh smernicah za varstvo narave in predstavlja rezultat tehtanja interesov države, lokalne skupnosti, energetike in drugih deležnikov. Sinergijski učinki prinašajo stabilizacijo podtalne vode, poplavno varnost in razvoj športa, turizma ter razvoja kmetijstva zaradi možnosti namakalnih sistemov. Predvidevajo, da se bo gradnja pričela spomladi 2021. 

Prva faza predvidenih del HE Mokrice med drugim zajema izboljšanje zaščite in tesnjenja obstoječih nasipov na odseku Čatež-Podgračeno, izgradnjo nasipa za poplavno zaščito naselij Mihalovec in Loče, začetek ureditev na poplavnem izlivu reke Krke, začetek vpeljave izravnalnih ukrepov, kot so ureditev drstišč in prehodov za vodne organizme ter poglobitve v Savi.

Vloženih že 20 milijonov

Posebnih varovalk za primer, da do gradnje hidroelektrarn ne bo prišlo, ni predvidenih, saj obstajata politični konsenz in zagotovljen javni denar. Novela zakona za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, je bila aprila v parlamentu sprejeta s 79 glasovi za in 6 vzdržanimi. Namen novele je bil pospešiti postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo HE Mokrice. Spremembe so bile sprejete po skrajšanem postopku.

Po navedbah direktorja Infre, mag. Vojka Sotoška, ter Boštjana Pišotka, HESS, je v projekt izgradnje HE Mokrice do zdaj bilo vloženih že 20 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za nakup zemljišč, izvedbo študij in ostale pripravljalne ukrepe, od tega je bilo v izvedbo študij vloženih približno 8 milijonov evrov. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na približno 160 milijonov evrov. 
Projekt je še zahtevnejši in zahteva še več premišljenih rešitev zaradi izlivnega dela reke Krke, ki spada pod zaščito Nature 2000. V zvezi s tem na DPRS, ki so stranka v upravnem sporu v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za HE Mokrice, pojasnjujejo: ''Slovenija bi bila prva država, ki bi gradila velike HE v območjih Natura 2000.''

V Infri izpostavljajo, da podpirajo sodelovanje in vključevanje okoljevarstvenih organizacij ter strank z interesom, želijo pa si več predlaganih rešitev za izboljšanje projekta, ki je politično že podprt, ter konkretne nasprotne študije in predloge. Domnevno naj bi prišlo tudi do primerov zavrnitve sodelovanja.

Po drugi strani pa v DPRS opozarjajo, da naravovarstvene in okoljevarstvene organizacije niso upoštevane. Posvetovanja, na katerih lahko predstavijo svoja stališča, odločevalske institucije postopkovno izpeljejo, a ne upoštevajo vsebine predlaganih strokovnih rešitev. Dodajajo, da obstajajo primeri, ko tudi ministrstva ne upoštevajo stališča najetih zunanjih strokovnjakov, ki nasprotujejo gradnji na predvidenih lokacijah.

Javnost podatkov

Splošnega mesta z vsemi zbranimi informacijami, kjer bi zainteresirana javnost dobila vse podatke in informacije različnih stališč, ni. 
V DPRS so izrazili dvome o transparentnosti. Državne institucije, kot je MOP, bi morale imeti ustrezne platforme, kjer bi naznanjali postopke in objavljali dokumentacijo. Ob tem dodajajo, da MOP ne izda sklepa DPRS-ju o priznanju statusa stranskega udeleženca pri integralnem postopku, ki trenutno poteka, in jih tudi ne obvešča, kljub temu da so to dolžni.

Drugačnega mnenja so v družbi Infra, saj odgovarjajo, da je bilo pri študijah angažiranih veliko strokovnjakov, pri vseh presojah pa so izhajali tudi iz monitoringov že obstoječih elektrarn. Vsi ti podatki naj bi bili že v osnovi javni. Po njihovih trditvah ima vseh 11 stranskih udeležencev pri postopku prevlade druge javne koristi iz decembra, na voljo vso potrebno dokumentacijo. 

Izliv Krke v Savo | Avtor: Benjamin Kovač Benjamin Kovač

Vsak na svojem bregu

Posegi v rečni profil, globino struge, strukturo dna, brežin in obrežne vegetacije vplivajo na spremembo kakovosti habitatov. Vsakršen poseg v prostor, ki bo posledica gradnje hidroelektrarne, zahteva primerno ureditev izlivnega dela Krke, ki spada pod Naturo 2000 Spodnja Sava. Med obsežnimi naravovarstveni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, je med drugim tudi umestitev nadomestnih habitatov in mirnih območij.

DPRS v zvezi s tem opozarja, da je obstaja majhna verjetnost o uspešnosti nadomestnih habitatov, ki morajo biti vzpostavljeni pred uničenjem prvotnih. Kritični so do investitorja, ki po njihovih podatkih v primeru HE Brežice do danes ni uspel uspešno vzpostaviti nadomestnih habitatov. Dodajajo: ''Natura 2000 Spodnja Sava, kjer se nahaja zadnje največje drstišče platnice in drugih reofilnih vrst v tej regiji. Prav tako bi uničili 84 % notranje cone zvezdogleda.'' Nadomestna drstišča v akumulaciji in pod jezom so po besedah DPRS neprimeren habitat, kar naj bi potrdili tudi monitoringi. Zaradi slednjega dvomijo o uspešnosti omilitvenih ukrepov. Po njihovih ocenah omilitveni ukrepi ne bi bili uspešni.

V Infri pa v le-te verjamejo in podajajo komentar, da so med izravnalnimi ukrepi predvideni večja površina za drstišča rib, nova mokrišča ter oživitev rečne mrtvice, ki bodo izpeljani še pred polnitvijo bazena. ''Ne gre za tipično akumulacijo, temveč za pretočno akumulacijo z manjšimi globinami. Med drugim sta predvideni tudi dve ribji stezi, kar je več kot pri ostalih hidroelektrarnah. Na te in ostale izravnalne in omilitvene ukrepe, ki so podprte s strokovnimi argumenti iz več študij, je vezano gradbeno dovoljenje,'' so še pojasnili. 

V DPRS-ju se z navedenim ne strinjajo in zagovarjajo stališče, da predvidene ribje steze predstavljajo ekološko past, v primeru prehoda pa bodo ribe soočene z novo ekološko pastjo, saj se rečni ekosistem spreminja v jezerskega. Zgolj večje površine novih drstišč še ne zagotavljajo uspešnosti ukrepa, prav tako pa naj bi bil poseg nesorazmeren v škodo narave tudi v primerjavi s predvidenim prispevkom električne oskrbe dotične elektrarne.

Andrej Vizjak Slovenija Ministrstvo na upravnem sodišču poraženo

Na evropsko komisijo

Evropska direktiva o habitatih, ki je vzpostavila omrežje Natura 2000, med drugim zahteva, da je o sprejetih izravnalnih ukrepih potrebno obvestiti Evropsko Komisijo. Po besedah DPRS-ja, investitorji te dolžnosti niso pravilno izpolnili, saj naj Evropski komisiji ne bi razkrili, da sta na območju posega dva prednostna habitatna tipa. ''O tem bomo tudi sami obvestili Evropsko komisijo in prijavo že pišemo,'' še dodajajo.

V Infri se z navedenimi očitki ne strinjajo in dodatno pojasnjujejo, da so vsi koncesijski programi in izvedbeni načrti že pripravljeni in da zakon predvideva končanje verige hidroelektrarn na Spodnji Savi do konca leta 2022. Po njihovih navedbah investicija pomeni izboljšanje na več segmentih, torej ne zgolj v energetskem smislu. 

V DPRS razpravo o morebitnem izboljšanju stanja v naravi označujejo kot zavajanje. Kompleksnost pri celotnem projektu je še izrazitejša, če upoštevamo, da je zahteven postopek tudi predmet interventnih posegov v okvirih COVID-19 zakonodaje in da mora biti predmet sodne in druge presoje na nacionalni, po potrebi pa tudi na evropski ravni.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 1
  • Naklonsky 11:29 11.marec 2021.

    Mokrice ... slike pa iz Čateža, ki nima blage veze z Mokricami. Skozi Mokrice teče spodnji tok Save, ne pa pritok Krke. V tistem delu, pod avtocesto, je narava popolnoma drugačna.