Slovenija
38566 ogledov

Ne moremo zaradi enega virusa nehati živeti

Miha Avberšek Saša Despot
"Določene izrečene stvari marsikomu niso všeč, so pa čisto enostavna dejstva," pravi. dr. Miha Avberšek, mikrobiolog, raziskovalec v zasebnem mikrobiološkem laboratoriju. Vedno novi, nerealni in nekonsistentni ukrepi zaradi korona virusa ter ustrahovanje in kritiziranje ljudi, vodijo le v anarhijo, opozarja. Za boj proti koroni namesto omejitev in prepovedi predlaga bolj sorazmerne ukrepe, zaradi česar je tudi tarča kritikov iz vrst "uradne stroke".

Število prepoznanih okužb s koronavirusom se je v minulem tednu precej povečalo, konec tedna je preseglo številko 100. Kaj te številke pomenijo?
Nič drugega kot to, da smo prepoznali več novih primerov, dejstvo pa je tudi, da smo veliko več ljudi testirali. Po drugi strani pa spremljanje številk temelji na prepričanju, da so v Sloveniji okuženi zgolj tisti, ki jih ujamemo s testi. Po vsej verjetnosti pa je to število precej večje in jih v določenem trenutku ujamemo več v nekem drugem trenutku pa manj. Vsekakor pa na 3500 testov 100 pozitivnih ni ogromna številka. 

Ampak večje število testov pomeni tudi to, da ima bistveno več ljudi simptome virusa oziroma meni, da bi lahko bili okuženi s koronavirusom?
Sam tega natančno ne vem, vem le, da v veliki meri testirajo tudi zdravstveno osebje, kar je pomembno zaradi vzdržnosti zdravstvenega sistema. Tako je v teh 3500 testiranj vključenih ogromno ljudi, za katere ne predvidevamo, da bi bili bolni, ampak samo preverjamo, ali niso okuženi. 

Kako zanesljivi so testi?
PCR test je sam po sebi zelo zanesljiv, vprašanje pa je, kaj z njim pravzaprav dokazujemo. Test PCR ne zaznava virusa kot celote, ampak zaznava virusno RNA. Le-ta je lahko v samem virusu, se pravi, da govorimo o virusu kot celoti in tak človek je tudi kužen. Lahko pa je RNA na človeški sluznici, vendar ne kot virus, ampak kot neki ostanek. In tukaj imamo težavo, saj bo test PRC pozitiven, človek pa ni kužen. Sam PCR test je torej precej zanesljiv, vendar ne dokazuje kužnosti. Upoštevati moramo še vzorčenje, torej način odvzema brisa, kar za sabo potegne določeno nezanesljivost. Kot pri vsakem testu, tudi tukaj prihaja do lažno pozitivnih in do lažno negativnih rezultatov.

Kaj vemo zdaj več o virusu kot pred pol leta?
Pred pol leta je bila težava v tem, da je bil virus popolnoma nov, šlo je za neko obliko, ki je do takrat nismo poznali in tako nismo poznali simptomov, epidemiologije. Zdaj vemo, da gre za virus, ki se prenaša na podoben način kot drugi koronavirusi, ima pa drugačne učinke na človeško telo. Običajni koronavirusi povzročajo prehlad in vsi smo jih že kdaj imeli, tudi večkrat na leto. Za te viruse vemo, da jih lahko dobimo večkrat na leto in verjetno bo tako tudi pri novem koronavirusu. 

Je virus res tako nevaren, kot se je sprva predvidevalo?
Mislim, da so bile začetne številke o morebitni smrtnosti bistveno precenjene.

Ali zdaj že vemo, ali pri nekom, ki je korono prebolel, po določenem času protitelesa izginejo?
Po mojih informacijah, ki so sicer nepreverjene, protitelesa, tako kot pri vseh ostalih koronavirusih, izginejo. Morda bomo s cepivom kdaj dosegli dolgotrajnejšo imunost, ampak ne glede na to, se bomo morali držati osnovnih ukrepov in protivirusnega obnašanja, ne samo zaradi koronavirusa. 

Dejstvo je, da ima koronavirus pri določenih osebah hujši potek, vendar ga ima tudi gripa, lahko ga ima tudi navadni rinovirus, ki povzroča prehlad. Če boste dovolj časa iskali, boste skoraj za vsak virus našli kak primer, kjer so opisane hujše posledice. Cel kup virusov je, ki v določenih primerih povzročijo hujši potek.

Spomladi je bilo na intenzivni negi veliko več ljudi kot čez poletje. A je razlog samo v tem, da je bil virus vnesen v domove za starejše ali pa je virus zdaj mutiral, se spremenil in je potek bolezni zdaj drugačen?
Mislim, da virus ni popolnoma nič drugačen, treba se je vprašati, kdo vse je bil v bolnišnici in kdo je trenutno v bolnišnici. Marsikdo je bil v bolnišnico prepeljan bolj zaradi izolacije kot zaradi težav, sploh iz domov za starejše. Virus sicer mutira precej pogosto, ampak ne toliko, da bi v roku šestih mesecev postal popolnoma drugačen.

Miha Avberšek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Potek bolezni je bil pri nekaterih izrazito hud, o tem priča tudi izpoved direktorja ginekološke klinike Alojza Lukanoviča, ki je bil več tednov v komi in na respiratorju. Ste jo prebrali?
Nisem prebral njegovega primera, ne zmorem slediti vsakemu primeru posebej, niti v tem ne vidim smisla. Dejstvo je, da ima koronavirus pri določenih osebah hujši potek, vendar ga ima tudi gripa, lahko ga ima tudi navadni rinovirus, ki povzroča prehlad. Če boste dovolj časa iskali, boste skoraj za vsak virus našli kak primer, kjer so opisane hujše posledice. Cel kup virusov v določenih primerih povzroči hujši potek. Zakaj, je seveda drugo vprašanje. Zato imamo zdravstveni sistem, da nam take stvari uspe reševati, ne moremo pa zaradi posameznih primerov vplivati na celotno populacijo. To je enako, kot bi promet zaustavili zaradi ene prometne nesreče.

Koliko časa se virus SARS-CoV-2 obdrži na površini?
To je odvisno od tipa materiala, ali gre za kovino, plastiko, za tkanino, ter od pogojev, kot je vlaga, temperatura, sončna svetloba. Enoznačnega odgovora ni, zagotovo pa je to lahko tudi več dni, lahko pa tudi samo par minut. Težko bi rekli, da imamo pri virusih neko stalnico. 

Recimo na trgovinski polici?
Spet je odvisno glede na način, kako in v kakšni količini je bil vnesen. V bistvu pa se ni treba ukvarjati s tem, koliko časa je bil virus na trgovinski polici, ukvarjati se moramo s tem, kako si bomo po tem, ko bomo prišli iz trgovine, umili roke, da se vsega tega, kar nam je uspelo nabrati v trgovini, znebimo. 

Kaj pa s stvarmi, ki smo jih nabavili v trgovini, še morajo v karanteno?
Mislim, da je to malo pretirano. Tak ukrep je veljal prve tedne, ko smo bili zaprti in enostavno nismo vedeli, kako velik je problem. Zelo nepraktično in neživljenjsko je, da bi z vsakim izdelkom ravnali kot recimo mikrobiologi v mikrobiološkem laboratoriju, kjer delamo s sterilnimi stvarmi. Mislim, da za to ni nobene potrebe. 

Je bila karantena v začetku leta po vašem mnenju upravičena?
Seveda je bila. Situacije takrat nismo poznali, smo v bližini Italije, kjer smo videli posebno sliko. Kaj so tiste številke pomenile, še vedno ni čisto jasno. Na začetku, prvih nekaj tednov, je bila karantena upravičena. Če pogledate samo gripo, je ta v tem času izginila. Kar je logično, ker smo bili vsi doma. Ukrepi, ne le, da so bili upravičeni, bili so tudi učinkoviti, že po treh tednih.

Maske so smiselne takrat, ko smo v izolaciji doma in potem nosimo masko, kadar gremo na neizogibne opravke, v trgovino, šolo in tako naprej. Če pa se prosto sprehajamo naokrog, po gostilnah, če se otroci družijo pred šolo, potem pa od njih zahtevajo, da v zaprtem prostoru uporabljajo masko, je to nesmiselno.  

Ste pa precej kritični do ukrepov, ki jih stroka in vlada uveljavljata zdaj. Kaj je vaš glavni pomislek glede protivirusnih ukrepov, ki so v veljavi? 
Glavna značilnost ukrepov, ki jih imamo zdaj, je nekonsistentnost. Pri vsakem ukrepu imamo izjeme, nekaj, kar ruši celoten koncept in ga podaljšuje. Belgija je na rdečem seznamu, diplomatom pa ni treba v karanteno. Tukaj ni nobene logike. Obiskovanje Hrvaške za 48 ur brez karantene za lastnike nepremičnin, nima nobenega smisla, ker govorimo o nekaj 10 ali 100 tisoč ljudeh.
Za vsako pravilo imamo izjemo, hkrati pa nobene pozornosti ne namenjamo izobraževanju. Nič ne naredimo za to, da bi ljudem predali znanje, zavedanje, da ne bi samo slepo sledili pravilom, pač pa, da bi resnično razumeli, zakaj se v vrsti pred blagajno drži razdalja meter in pol. Vse se da narediti, če ljudi na primeren način, ne z ukazovanjem in ne s strašenjem, izobražuješ. Šest mesecev poslušamo eno samo strašenje in kritiziranje, kako se ljudje ne držijo ukrepov. To počnejo celo z nasmehom na obrazu, kar je neprimerno in ne vliva nobenega zaupanja, ki je med drugim, bistvo švedskega modela. 

Precej pomislekov imate tudi glede uporabe mask, zakaj?
Težava, ki se pojavlja je, da ljudje, ki si nadenejo masko, verjamejo, da so popolnoma zaščiteni in pozabijo na vse ostale, veliko bolj pomembne in ključne ukrepe. Zato velja, da je maska zadnja v vrsti vseh možnih ukrepov, torej razdalje, higiene in tako naprej.
Glede mask se ustvarja precejšnje nezaupanje, nihče nikomur nič več ne verjame, dejstvo je pa, da so nekateri ukrepi, ki nas silijo nositi maske, popolnoma nesmiselni.
Maske so smiselne takrat, ko smo v izolaciji doma in potem nosimo masko, kadar gremo na neizogibne opravke, v trgovino, šolo in tako naprej. Če pa se prosto sprehajamo naokrog, po gostilnah, če se otroci družijo pred šolo, potem pa od njih zahtevajo, da v zaprtem prostoru uporabljajo masko, je to nesmiselno. Maska je zame smiselna samo kot podaljšek siceršnje karantene, ki pa se uvede, ko imamo epidemijo.
Torej, gre za ukrep, ki je nesorazmeren in velikokrat nelogičen, ne trdim pa, da so maske čisto neučinkovite. Ko greste med same tujce v trgovino, je maska, ki je varno postavljena na obraz, lahko neka meja pred okužbo. Vendar pa uporaba maske postane nesmiselna, če ste sicer vsak dan v lokalu, hodite v gostilne ...

O nesorazmernih zapovedih glede uporabe mask ste posneli tudi video pogovor z Markom Potrčem. S tem nastopom ste njegovim zapisom, v katerih dvomi glede ukrepov ob koronakrizi, na neki način dali kredibilnost in se s tem dali v zobe kritikom. Kaj zdaj menite o tem?
Nobene težave nimam s tem, namreč Marko Potrč gleda in opazuje stvari kot človek, opaža nelogičnosti, nekonsistentnosti, senzacionalnost v poročanjih in ničesar toliko napačnega in drugačnega ni povedal kot kdorkoli drug.
Žalosti pa me dejstvo, da je bolj pomembno, kdo je kaj rekel in ne kaj je rekel, ter da stroka ni sposobna, pri tako, "nevarnem virusu" in pri taki ekstremni situaciji, v katero nas že šest mesecev prepričujejo, zadeve demantirati s preprostimi dejstvi, pač pa čutijo potrebo po uveljavitvi argumenta moči, torej, da je treba poslušati nekoga, ki že leta in leta dela na tem področju pa čeprav po šestih mesecih ta ista stroka ni ponudila neke realne rešitve.
Še enkrat, kar se tega tiče, nimam nobene slabe vesti, kar sem povedal, so bila zgolj dejstva, zelo preprosta in enostavna dejstva, ki bi jih nekateri zelo radi zapletli. 

Miha Avberšek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Dr. Gorazd Pretnar iz koprske enote NLZOH se v odgovoru vam in Potrču sklicuje na znanstvene raziskave, ki dokazujejo, da za potek bolezni ni nepomembno, s kakšnim številom aerosolnih kapljic se srečamo. Torej, manj aerosolnih kapljic z virusom prejmemo, lažji bo potek bolezni. Če smo zaščiteni z masko, pa je število aerosolnih kapljic, ki pride do nas, bistveno manjše.
Do danes je bilo na temo COVIDa objavljenih več kot 130.000 člankov, med njimi se najde marsikaj, skorajda si lahko skreiraš celo vrsto slabih scenarijev. Mi tukaj govorimo o osnovah, in verjemite, kar nekaj držav po svetu ima strokovnjake, ki maske odsvetujejo oz. jih nosijo sorazmerno z drugimi ukrepi. Kot rečeno, maska je smiselna, če smo sicer v izolaciji doma in se nikamor drugam ne premaknemo. Če pa hodimo po gostilnah, kjer mask ne uporabljamo, ali se družimo pred šolami, kar sem omenil že prej, ta maska nima več nobenega smisla, vsaj ne v smislu kake zaščite ali varnosti. Za to trditev ne potrebujem nobene znanstvene raziskave, to piše v knjigah, to so osnove.
Prav tako ima nošenje mask tudi svoje slabosti, ki jih dr. Pretnar rad spregleda, mu pač ne gre celosten pogled na stvari. Sicer pa se na dr. Pretnarja ne želim preveč odzivati, ker ni ne mikrobiolog ne imunolog, kot se rad predstavlja javnosti, njegov način komunikacije pa preveč vulgaren, žaljiv in trenutnim razmeram popolnoma neprimeren 

Kateri ukrepi bi torej bili po vašem mnenju smiselni v tem trenutku?
Najbolj smiselno bi bilo, da vsak razmisli o tem, koliko odhodov v družbo dejansko mora opraviti. Razmisliti moramo, kako široko bomo srečevali ljudi, kar ne pomeni, da se bomo zaprli in ne bomo srečevali nobenega prijatelja. V trgovino lahko gremo na deset dni, ne pa vsak dan, v trgovino lahko gremo sami, ne s celo družino, ne z otroki. Razmišljati moramo, kdaj si je treba razkužiti oziroma, umiti in razkužiti roke. Če razmislimo o tem in to tudi res razumemo, smo že veliko naredili.
Ne moremo zaradi enega virusa nehat živeti v smislu, da bomo hodili naokrog kot izolirani zombiji. To bi bilo super, ker bi virus s tem popolnoma ustavili. Ampak to je nerealno in nemogoče. 
V samem boju proti virusu nam prav tako ne bo čisto nič pomagalo, če se bomo šli anarhijo. Upam, da se bosta stroka in vlada čim prej zavedli, da vsi, ki smo nasprotniki trenutnih ukrepov, nismo gonilci teorij zarot, ampak dejansko imamo tehtne razloge. Slišati je treba pozive, da postanejo ukrepi bolj sorazmerni. Seveda se lahko s časom spreminjajo, če bi prišlo do enormnega povečanja števila obolelih, vendar, ukrepi ne morejo biti usmerjeni le proti virusu ampak je treba upoštevati tudi vse ostale dejavnike človeškega življenja, ki jih je ogromno.

Ker v šolah stikov ni mogoče zamejiti, morajo tudi mlajši učenci na hodnikih nositi maske.
To je ena tistih stvari, s katero se ne strinjam. Če si izposodim besede dr. Figlja - ustvarjamo statične osebke, jim prepovedujemo igranje, objeti prijatelja, le še z masko lahko hodijo po hodnikih in dejansko ne smejo početi nič več. Predvsem kot oče se s temi ukrepi ne strinjam in nihče me ne bo prepričal, da je šola večji problem kot gostilna.
Na šoli je vedno omejeno število ljudi, bolj ali manj se vsi poznajo med sabo, tako učitelji kot vsi ostali, prav tako se redno vodijo evidence prisotnosti. Če je neka učiteljica ali učenec okužen, še ne pomeni, da se je okužil na šoli. Poleg tega vemo, da se otroci družijo tudi sicer, imamo brate in sestre, ki so v različnih razredih, pred šolo so vsi na kupu. To vam povem iz prakse, ker to vidim. Potem pa morajo v šolo, kjer se gremo vojaška pravila, ki niso ničemur namen in otežujejo življenje učencem in učiteljem.
Če bomo to malo sprostili, se lahko zgodi, da bomo imeli kakšno okužbo več, vendar otroci tako ali tako nimajo težav. Pojavi se seveda vprašanje, kaj pa učitelji? Okužijo se lahko tudi, ko bodo šli kam drugam. Preveč smo se orientirali na šole. Zdi se nam, da bomo s tem, ko bomo šole na pol zaprli in tam naredili neke vojaške sisteme, rešili celotno epidemijo. Epidemijo bomo rešili drugje. Ko bomo epidemijo sploh imeli, saj trenutno sploh ni razglašena! 

Vaši otroci nosijo maske?
Seveda jih nosijo. Nisem človek, ki bi svoje otroke učil, naj kršijo neka pravila in jih izpostavljal zaradi lastnih idej. Nikakor ne bi otrokom privoščil, da bi bili zaradi drugačnosti, ker ne nosijo maske, v položaju, ko bi se nelagodno počutili. Ni to smisel. Cilj je, da bi družba v celoti dojela, da te maske nimajo smisla v šoli. Kje drugje že, v šoli pa na ta način, kot je predviden, nikakor ne. 

Opozarjate na nepravilno rabo maske, na dolgotrajno rabo iste maske, kar je lahko tudi nevarno. V katerih primerih?
Če maska ni pravilno na obrazu, je brezpredmetna. Poleg tega se po izjemno dolgi rabi v maski lahko zaredijo še kakšni drugi mikroorganizmi, koronavirus pač ni edina stvar, ki obstaja na tem svetu. Zaradi maske pa lahko pride tudi do bolj globokega dihanja, kar pomeni, da vse, kar vdihnemo, pride globlje v pljuča. To jevidik, ki se mu vsi kar izogibajo in o tem ne govorijo in upam, da v prihodnosti zaradi tega ne bomo imeli težav.

Kaj je nepravilno nošenje maske?
Za masko ima zelo jasna navodila NIJZ: segati mora od brade do korena nosu, mora biti na dve do tri ure zamenjana, ko jo uporabite, si morate roke umit in razkužit, ravno tako, ko jo snamete. Cel postopek.
Ljudje tega ne počnejo, maske nosijo pod nosom, pod brado, videl sem tudi človeka, ki je prišel iz trgovine in dal kolegu masko, da je šel še on noter. Tako lahko maska iz tega, da zagotavlja varnost, postane vir okužbe.

Kako varne so doma sešite maske, maske iz blaga? 
Ker si vsak naredi masko iz drugačnega blaga, je to težko reči. Delni učinek najbrž imajo, nikakor pa ne zagotavljajo neke prave varnosti.
V povsem isto kategorijo spadajo tudi večina mask, ki jih kupujete v trgovini. To so maske na katerih piše higienska ali obrazna maska, in nimajo nobenih zagotovil, da je zadeva varna, so brez certifikatov. Celo na škatlah piše, da ne ščitijo pred okužbo. Daleč od tega, da bi temu lahko rekli zanesljivo in varno. To nikakor niso kirurške maske, ki imajo certifikate, ki morajo biti testirane za toksičnost, za prisotnost mikroorganizmov, za to, koliko so mikroorganizmi sposobni prehajati tkanino itd. Dejstvo pa je, da je v trgovini kupljena maska videti enako kot kirurška maska, kar je na neki način zavajanje ljudi in v tem oziru je doma narejena maska iz blaga cenejša izbira, po učinkovitosti pa povsem enakovredna, kot kupljena maska, mogoče celo bolj varna, saj ni tveganja za strupene snovi na površini maske. Evropska unija je namreč regulativo za nadzor mask, ki jo je imela namen poostriti, prestavila za eno leto in tako omogočila nemoten prehod ponaredkov na naš trg. Kar pomeni, da vse maske, ki jih kupite v trgovini za en evro, kos, niso nobena zaščitna oprema, njihova kakovost in varnost pa pod velikim vprašajem. Mimogrede, včasih smo 100 mask kupili za 5 evrov, kirurških, s certifikatom, varnih, danes pa ... 

Torej lekarna?
Večja verjetnost, da v lekarnah dejansko imajo maske s certifikati, vendar bi to bilo treba preveriti. Morda jih imajo tudi v trgovinah in komu delam krivico, vendar sem prevečkrat videl pakete mask v prozornih vrečkah z nedefiniranimi izrazi, kot je higienska maska, obrazna maska. To je narejeno z razlogom, saj so varnostne zahteve za take izdelke praktično nikakršne, certifikati niso potrebni. Taka maska ne ščiti pred nobeno okužbo, vsaj ne s kako večjo zanesljivostjo. 

Bojim se, da nas bodo potem začeli vse kar pošiljati v karanteno zaradi stvari, ki so popolnoma nenevarne in s katerimi smo navajeni živeti. Ampak, ker je COVID nemogoče ločiti od vseh ostalih bolezni, se bomo očitno šli na tak način. In če se bomo šli, nas čaka kolaps sistema.

Z jesenjo prihajajo prehladna, respiratorna obolenja, prihaja gripa. Kaj bo s sistemom, kot je zastavljen zdaj, ko se testirajo tisti z znaki korone? 
Včeraj je bila v Kranju čakalna doba za testiranje tri dni pa se sploh še ni začela sezona smrkanja in kašljanja. Rinovirus, ki povzroča navadni prehlad, se širi bistveno hitreje kot vsak korona virus. Če bomo želeli vse te ljudi testirati za SARS-CoV-2, bomo prišli v situacijo, ko bo treba čakat na sam test dlje časa, kot je sama karantena. Bojim se, da nas bodo potem začeli vse kar pošiljati v karanteno zaradi stvari, ki so popolnoma nenevarne in s katerimi smo navajeni živeti. Ampak, ker je COVID nemogoče ločiti od vseh ostalih bolezni, se bomo očitno šli na tak način. In če se bomo šli, nas čaka kolaps sistema. Sami bomo poskrbeli za to. Že danes, če greste po ulici in nekdo kihne ali zakašlja, ga takoj pogledamo. In to je tista stvar, ki si je na svetu ne želim. Graditi bomo morali na zaupanju. 

Kako?
Nekako takole: ne moremo vam zagotoviti popolne varnosti, lahko pa vam povemo, kako se proti virusu obnašati. Uspelo nam bo. Ne pa: ostanite doma, nikamor na smete, virus je izjemno nevaren, skače po zraku, umrli boste, verjemite nam, mi že vemo, kaj delamo. 

Miha Avberšek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Vlada skrajšuje karanteno iz 14 na 10 dni? Se vam zdi to smiselno?
Skrajšanje karantene verjetno ima svoj smisel, glede na to, da vnosov nimamo, je pa zadeva taka: nekdo, ki je v tem trenutku na Hrvaškem, je verjetno v osami, saj tam ni nikogar. Zdaj bodo ti ljudje prišli nazaj in bodo morali v karanteno, kar pomeni, da bomo zdrave ljudi, brez dokazanega stika s kužno osebo dobesedno zaprli, kazen za kršitev tega zapora pa je od 400 do 4000 evrov. To, da zdrave ljudi zapiramo v karanteno, je za moje pojme precej nenavadno in se nam čez nekaj tednov zna zelo maščevati, ko bo ogromno ljudi s simptomi, prehladi ... Kapacitete za testiranje tega niti slučajno ne bodo dohajale in se nikakor ne strinjam z nasmehom državne sekretarke, ko je rekla, da bomo pač cele družine zaprli v karanteno. Zdrave ljudi bomo zapirali? Od česa bomo pa živeli? Ne razumem in ne sprejemam tega, da se te stvari podaja na takšen način. 

S karanteno ne bomo dosegli nič, v karanteno morajo ljudje, ki so bolni, ne tisti, ki so zdravi. 

Kaj bi bil po vaše boljši ukrep za ljudi, ki prihajajo iz seznama rdečih držav?
V bistvu je težko reči, vendar nam na koncu ne bo preostalo drugega, kot da bomo skušali ljudem na prijazen način dopovedati, da virus obstaja, da ni tako strašen, da pa se kljub temu, ne samo zaradi koronavirusa, ampak tudi vseh ostalih virusov, moramo držati določenih omejitev, načina obnašanja. In če gre nekdo na Hrvaško, velja popolnoma enako, kot če gre v Piran ali Ankaran. Nič ne bomo rešili s tem, da bomo ljudi zapirali v karantene. Situacijo bomo po mojem rešili zgolj tako, da ljudem dopovemo, da se lahko z minimalnim vplivom na kakovost življenja temu prilagodimo in da nekdo, ki gre na Hrvaško ali kam drugam, se tudi tam drži osnovnih protivirusnih ukrepov. Dejstvo je, da bo kdo tudi zbolel. Zboli lahko tudi, ko gre v trgovino, gostilno, v Piranu, kjerkoli. Virus bo del nas. Zato samo s karanteno ne bomo dosegli nič, v karanteno morajo ljudje, ki so bolni, ne tisti, ki so zdravi. 

Eden od ukrepov o katerem razmišljajo v Sloveniji, po vzoru nekaterih držav, naj bi bil tudi zapiranje lokalov ob 22. uri. Se vam zdi smiselno?
Zadeva, kar se virusa tiče, nima popolnima nobenega smisla. In če stroka to podpre, je popolnoma jasno, da jih sploh ne zanima varnost pred virusom, ampak se grejo le neko lovljenje možnosti, kjer bi še lahko mogoče kak stik zmanjšali. Virus pa bo šel tja, kjer bo imel svoj prostor, kjer se bo lahko širil. Verjemite, da tudi ljudje niso neumni, zato se zaradi tako nelogičnih ukrepov poraja nezaupanje, dvom v celotne ukrepe.

Ste eden redkih iz stroke, ki se izpostavlja z drugačnim pogledom, čeprav naj bi bilo v zdravstvu takih več, vendar ne spregovorijo. Kakšne so vaše informacije, kakšni so odzivi na vas med kolegi?
Tudi po mojih informacijah je tako, enostavno si ljudje ne želijo zagreniti življenj. Nekateri bi si življenje lahko resno zagrenili, ker delajo v javnem zdravstvu, kjer je zelo velik vpliv tistih od zgoraj, drugi se enostavno nočejo izpostavljati. Sam imam otroke za katere si resnično ne želim življenja z omejitvami in prepovedmi, pri tem, da sam vem, da bi šlo z bistveno bolj sorazmernimi ukrepi.
Dejstvo je, da koronavirus ni zgolj zdravstveni problem, v tem trenutku je veliko ljudi prizadetih zaradi nezdravstvenih učinkov te krize. In ne samo, da nočem biti tiho, še nikoli nisem povedal ničesar takega, kar bi bilo napačno. Določene izrečene stvari marsikomu niso všeč, so pa čisto enostavna dejstva. Bi si pa želel, če si posamezniki tega ne upajo, da se naredi neka skupna izjava, kot so jo naredili na Nizozemskem in jo je podpisalo dva tisoč zdravnikov. Vem, da obstaja interes, vendar se posamezniki ne želijo izpostavljati, vsi vemo zakaj.

Kaj se bo po vaše v prihodnosti dogajalo s koronavirusom in nami?  
Najbrž se bomo prisotnosti virusa počasi navadili in ga sprejeli, tako kot vse ostale bolezni. Vrnili se bomo v običajne tirnice, še naprej bomo onesnaževali okolje (na tone in tone mask, očitno), pozabljali na lačne, ljudi s HIV-om, tuberkulozo. Človek takšen pač je in en koronavirus tega ne bo spremenil. Morda bo trajalo še kako leto, dve, tri, ampak, v končni fazi bomo morali dojeti, da je z virusom treba živeti, normalno živeti, vsi, tisti, ki jih je strah in tisti, ki jih ni, otroci in starejši pa vsi tisti vmes, skupaj, brez ustrahovanja, brez groženj, sicer nima vse to nobenega smisla. To ves čas ponavljam. 

 
Komentarjev 46
  • behojot874 11:28 15.september 2020.

    Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj najbližji spremljevalec s tem pridobi več kot 18 tisoč mesecev na mesec in me je prepričala, da poskusim. netprofit10.com

  • Avatar Agonstella
    Agonstella 00:44 14.september 2020.

    Dobrodošli v najboljšem erotičnem klubu >>> www.Sextis.fun

  • jakec1575 23:23 13.september 2020.

    Slovenceljni. vecni uporniki. Ker je kaco kre*ene se upiramo brez razloga, ker smo deci in carji. Hm...virus ima take jake bike najraje.