Slovenija
21517 ogledov

Namesto na banko, denar v nogavicah

Center za socialno delo, CSD Anže Petkovšek
Zaradi socialnih transferjev se starši bojijo odpirati otroške račune na bankah.

"Ko sem odpiral bančni račun za svoji dve hčerki, mi je uslužbenka pri okencu dejala, da so včasih imeli veliko več otroških računov," nam je povedal bralec in navedel, da naj bi jih sodeč po govoricah na banki zdaj precej manj, zaradi upoštevanja premoženja za socialne transferje.

Podatki bank, na katere smo se obrnili po pojasnila, temu deloma pritrjujejo.

"V letu 2012 je, glede na leto 2011, število novo odprtih računov za mladoletne upadlo skoraj za polovico," pojasnjujejo pri Novi ljubljanski banki (NLB). Od 2012 se pri njih število novo odprtih računov za mladoletne konstantno povečuje, ni pa še doseglo ravni iz leta 2011. Največ zaprtih računov za mladoletne pa je bilo v letu 2014, ko je bilo teh še enkrat več kot v letu 2011. Po njihovi oceni je primarni razlog prav gotovo sprememba zakonodaje.

"Marsikatera stranka je sama povedala, da zapira (ali ne želi odpreti) otrokov osebni račun zaradi bojazni, da bo izgubila dotedanje socialne transferje ali druge socialne ugodnosti," pojasnjujejo pri NLB, kjer ocenujejo, da imajo odprtih približno tretjino manj računov za mladoletne, kot so jih imeli leta 2011

Od prvega januarja 2012 so v cenzus za pridobitev otroškega dodatka vključeni tudi premoženje in prihranki članov družine.

Da je zaradi spremembe zakonodaje prišlo do zmanjšanja števila otroških računov pritrjujejo tudi v Banki Intesa Sanpaolo. "Od uveljavitve zakonodaje, ki upošteva premoženje družine pri dodelitvi socialnih transferjev, se veliko manj staršev odloča za odprtje otroškega računa in varčevanja," pravijo pri banki in dodajajo, da je zato tudi število tovrstnih računov in varčevanj v primerjavi z letom 2012 nekoliko nižje, vendar tudi zaradi izjemno nizkih obrestnih mer za klasično varčevanje, ki smo jim priča zadnjih nekaj let, tega upada ne moremo pripisati izključno zakonu.

Bojazen, da bi privarčevana sredstva na bančnem računu vidno vplivala na pridobitev državnih subvencij, je po navedbah Banke Intesa Sanpaolo sicer odveč, saj se pri praktično ničelnih obrestnih merah Banke Slovenije za gospodinjstva za vezane vloge skorajda ne pozna pri izračunu fiktivnega dohodka, ki se ga upošteva pri prihodkih družine in posledično pri prejemu državnih subvencij.

Abanka | Avtor: Dejan Mijović Dejan Mijović
Pri Abanki drugačni podatki

Pri Abanki nasprotno ne opažajo, da bi se število osebnih računov otrok in mladostnikov, starih manj kot 18 let, v tem času zmanjšalo, nasprotno, od leta 2011 se je celo povečevalo. "Na dan 5. julija 2018 smo imeli v primerjavi z 31. decembrom2011 odprtih več kot petkrat več računov," pravijo pri Abanki.

Dodajajo, da so leta 2012, ko se je spremenila zakonodaja in so pri socialnih transferjih začli upoštevati tudi premoženje, ne le prihodke, v primerjavi z letom 2011 zaznali manjši upad stanja na računih, čeprav se je število odprtih računov povečalo. "Na dan 5.julija 2018 pa je stanje na teh računih v primerjavi z letom 2012 bistveno večje. Prav tako, kot že omenjeno, število odprtih računov," poudarjajo pri Abanki.

Pri SKB banki sprememb v številu računov mladoletnih komitentov ne povezujejo s spremembo zakonodaje, ampak jih pripisujejo demografskih dejavnikom. "Storitve, ki jih uporabljajo mladi, se zelo razlikujejo glede na njihovo starost in so odraz finančnih navad, ki jih ima sicer njihova družina," poudarja Jelka Novak Katona iz SKB.

Nimajo podatkov o premoženju v tujini

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak , pravijo, da so se po spremembi zakonodaje, po kateri so začeli pridobitvati podatke o premoženju in dohodkih iz uradnih evidenc, zlorabe socialnih transferjev bistveno zmanjšale, prav tako neupravičeno kopičenje pravic. Podatki za ugotavljanje materialnega stanja se namreč črpajo iz 28 virov oziroma institucij ter približno 50 uradnih evidenc.

"Trenutna pomanjkljivost 'sistema', ne pa tudi zakonskih določb, je pomanjkanje predvsem uradnih evidenc oziroma neuradnih evidenc oziroma nepovezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države," poudarjajo na ministrstvu.

Za primere pridobivanja podatkov iz tujine, je ministrstvo zato na obrazcu vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev postavilo vprašanje, ali taki dohodki oziroma premoženje  obstaja, ali ne.

"Gre torej za odločanje na podlagi izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se kasneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame in zahteva vračilo sredstev, stranka pa tri mesece od dokončnosti odločbe, s katero ji je bila pravica odpravljena, ne more ponovno uveljavljati pravice," razlagajo pri MDDSZ.

Če vlagatelji tega premoženja ali dohodkov ne navedejo, lahko CSD to izve, ko je to ugotovljeno v drugih postopkih na CSD ali pa v postopkih pridobivanja pravic pri drugih organih, o katerih so obveščeni tudi CSD. "O prikrivanju dohodkov ali premoženja pa CSD lahko obvestijo tudi druge osebe, npr. znanci, sosedje," razlagajo pri ministrstvu.

Družinske finance | Avtor: Profimedia Profimedia
Formalno na druge lastnike

Nekateri premoženje prikrivajo tako, da nepremičnino ali avto podarijo drugi osebi in formalno sami niso lastniki, v resnici pa s tem premoženjem še razpolagajo. "To na nek način predstavlja prikrivanje oz. izmikanje upoštevanju premoženja in dohodkov pri pravicah iz javnih sredstev," poudarjajo pri ministrstvu. "Lahko tudi npr. oddajajo nepremičnino, a tega ne uredijo v skladu z zakonom, nimajo veljavnih najemnih pogodb in tega podatka tudi ne posredujejo CSD."

Kdaj potrebujemo soglasje CSD?

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi starši. Prav tako zakon določa, da smejo starši s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in  izobrazbe ali če to zahteva kaka druga njegova korist.

"Glede na zgoraj navedeno je soglasje centra za socialno delo potrebno za vse pravne posle, na podlagi katerih starši odsvojijo otrokovo premoženje in za pravne posle, na podlagi katerih starši obremenijo otrokovo premoženje," razlagajo pri ministrstvu in poudarjajo, da družinski zakonik, ki bo stopil v veljavo 15. aprila 2019, veljavno ureditev na tem področju spreminja. " Določa namreč, da otrokovo premoženje upravljajo v njegovo korist njegovi starši in da smejo starši dohodke iz premoženja otroka uporabljati predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, če sami nimajo zadosti sredstev pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti," navajajo pri ministrstvu.

Starši smejo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist. Če pa obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa ta zakonik.

Komentarjev 26
  • čavez 20:58 12.julij 2018.

    V tej lopovski državi še v nogavici ni varn.

  • Franjo Erman 23:57 11.julij 2018.

    dajat denar v banko je itak najslabša možna varjanta

  • mirror 16:59 11.julij 2018.

    Na bankah so zelo slabe obresti in je popolnoma vseeno, če imamo denar doma. Naš denar na bankah ni tajna vloga, kot trdijo banke, ker imajo CSD-ji vpogled v vse naše finančne transakcije, tudi vezane vloge in podobno. Če imajo ...prikaži večo vpogled SCD-ji, potem ga imajo vsi. Plačevanje s kartico je zelo priročno, vendar ko na koncu leta seštejete storitve banke, boste zelo negativno presenečeni.