Državni zbor in njegova telesa v skladu s poslovnikom v obdobju od 16. julija do vključno 31. avgusta praviloma ne zasedajo, pri čemer se za to obdobje neformalno uporablja izraz "parlamentarne počitnice". V tem času poslanci načeloma odidejo na počitnice, a letos se zna zgoditi, da bodo morali svoje dopuste odpovedovati.
V tem času se namreč lahko sklicujejo izredne seje državnega zbora oziroma nujne seje delovnih teles, kar se je v preteklosti že zgodilo in zaradi pestrega političnega dogajanja je pričakovati, da se bo tudi letos.
Predsednik državnega zbora lahko izredno sejo skliče skladno z 58. členom poslovnika državnega zbora, t. j. na zahtevo četrtine poslancev ali predsednika republike, na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje. V primeru, da bo do takšne situacije prišlo, bo - kot so nam pojasnili v državnem zboru - predsednik državnega zbora Matej Tonin v skladu s svojimi pristojnostmi omogočil, da bo delo nemoteno potekalo. "Včasih se zdi, da se ustvarja vtis, da bo 15. julija padla zastavica in parlament odhaja na počitnice. Parlament ne odhaja na počitnice in bo delal s polno paro naprej," je še povedal Tonin in poudaril, da v zdajšnjih okoliščinah, ko imamo vlado v odstopu brez polnih pooblastil parlament dobiva vse pomembnejšo vlogo.
Glede na nepredvidljivost trenutnega političnega procesa je zaradi tega tudi Matej Tonin že odpovedal teden dni načrtovanega letnega dopusta.
Poslovnik državnega zbora določa, da se redne seje sklicujejo le med 10. januarjem in 15. julijem ter med 1. septembrom in 20. decembrom.
Delovne poslanske počitnice niso novost
Izredne seje državnega zbora v času parlamentarnih počitnic sicer niso posebnost. Na primer leta 2000 so že s 20. avgustom poslanci zaključili s "počitnicami", saj je predsednik državnega zbora Janeza Podobnika z vodji poslanskih skupin sprejel odločitev, da se pospeši proces prilagajanja slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu in že avgusta skliče 54. izredno zasedanje, na katerem so sprejemali zakone iz t. i. paketa evropske zakonodaje.
Kaj čaka parlament?
V drugem krogu najmanj 10 poslancev ali predsednik države predlagajo novega kandidata za mandatarja. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
poslansko mesto in zasedanje v državnem zboru bi moralo biti izvzeto iz zaposlitvenega mesta, naj bo prostovolna organizacija ki brezplačno pomaga predsedniku države, vrhovnemu sodniku in še mogoče trem državnim organom za vodenje države, ti pa naj odgovarjajo za sitoacijo v državi.
državnega zbora nihče zares ne rabi, posčanci itak niso predstavniki ljudstva, če bi bili, ne bi sprejemali protiustavne zakone. O vsem odločajo strici iz ozadja. Edini razlog zakaj se še niso konstituirali je kontinuirana kraja davkoplačevalskegha denarja.
saj so že 20 let na dopustu te lopovske gnide