Slovenija
5865 ogledov

Romana Tomc: "Ne gre za Janeza Janšo, Janeza Novaka ali Igorja Bavčarja"

Romana Tomc Saša Despot
Predsedniška kandidatka največje opozicijske stranke in evropska poslanka Romana Tomc stavi na umirjeno retoriko in politike poziva k sodelovanju, saj v boju za prestiž pozabljajo, kaj je dobro za ljudi. Z njo smo se pogovarjali o sokandidatih, ki si ne želijo zmagati, nujnosti strukturnih reform, vprašali pa smo jo tudi, ali bi pomilostila Janeza Janšo.

Da boste kandidirali na predsedniških volitvah, se je govorilo že zelo zgodaj, a na koncu ste v predsedniško tekmo vstopili zelo pozno. Kakšni so bili vaši dvomi, s kakšnimi pomisleki ste se ukvarjali?

Že pred novoletnimi prazniki me je Milan Zver omenil kot potencialno kandidatko. Še ko se o tem v stranki nismo pogovarjali, so me začeli nagovarjati ljudje. Potem pa je s časom prišlo tudi povabilo, naj resno razmislim o tem.

Na začetku se mi je ta stvar zdela prevelika, saj funkcijo jemljem odgovorno, zame to ni avantura ali iskanje prepoznavnosti za naslednje državnozborske volitve. Tudi stranka ne rabi te prepoznavnosti, ima najvišjo podporo. To ni bil motiv.

Če je človek iz pravega testa, če ima prave motive, potem so logična vprašanja, ali sem res primerna osebnost za predsednika države. Jasno, da imaš pomisleke. Ko sem hodila med ljudmi, ki so me videli na tem mestu, so mi začeli dajati to samozavest in potrditev …

Pogovorila sem se zelo resno sama s seboj, se vprašala ali imam prave vrednote, ali imam dovolj znanja – to sicer ni bistveno za predsednika, a je dobro, da nekaj ve o stvareh, ki so pomembne v tej državi – in ali imam dovolj izkušenj. Mislim, da vse to imam, tako da sem sama pri sebi sprejela to odločitev. Seveda se je bilo potrebno pogovoriti tudi doma in zelo sem vesela, da sem dobila polno podporo.

Zakaj pa smo to storili tako pozno? Jaz mislim, da tega nismo storili prepozno in smo ujeli pravi termin. Nekateri so najavili kandidaturo zelo zgodaj, imeli nekaj velikih intervjujev, pa zdaj niso kandidati. Nihče pa ne more v tej predvolilni kampanji doseči aktualnega predsednika, ki ima to prednost, da je aktualni predsednik, zaradi česar je lahko ves čas na sceni in v medijih. Tekmovati s tem je praktično nemogoče.

Romana Tomc | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Omenjate, da je z aktualnim predsednikom praktično nemogoče tekmovati … Se vam zdi, da so nekateri vstopili v igro brez želje po zmagi?

Ja, mislim, da kar nekaj mojih sokandidatov ni šlo v igro na zmago, ampak z nekimi drugimi cilji in ambicijami. To je sicer povsem legitimno in v tem ne vidim nič slabega. V mislih imam predvsem tiste, ki ciljajo na naslednje državnozborske volitve. Da si pridobijo prepoznavnost in opozorijo nase, da jim bo v naslednjem letu zato lažje.

Ste lahko konkretni?

Prav gotovo je ena izmed teh gospa Suzana Lara Krause, njena stranka se bori za ponoven vstop v parlament in ta prepoznavnost jim prav gotovo koristi. Podobno velja za Borisa Popoviča, ki bo verjetno bolj zagrabil naslednje leto in Angelco Likovič v imenu stranke Glas za otroke in družine.

Ste vi prišli po zmago?

Jaz sem prišla po zmago.

Spoštujmo in sodelujmo... Dobro, ste lahko morda bolj konkretni, kaj ste v tej smeri že naredili in kaj bi lahko storili kot predsednica? Vaša stranka nenazadnje velikokrat ne velja za najboljši vzor pri tem.

V naši stranki, pa tudi širše, sem prepoznana po sodelovanju. Moje dosedanje ravnanje na mestu poslanke in podpredsednice državnega zbora potrjuje, da sem človek sodelovanja. Z mano niso imele težav sodelovati niti opozicijske stranke in jaz ne z njimi.

Zdi se mi, da bi morali biti bolj samokritični v slovenskem parlamentu, ko gre za delitve - v evropskem parlamentu ni koalicije in opozicije. Komisija ni vlada, ki bi prišla v parlament s predlogi in bi nato koalicijski del parlamenta to potrdil. Tam stvari potekajo popolnoma drugače in menim, da bi bilo dobro, da bi bilo tako tudi pri nas. Vlada pripravi predloge, nato pa parlament kot zakonodajalec preuči, ali so ti predlogi dobri ali ne in jih dopolni tako, da bo ta predpis najboljši za ljudi. Ne pa tako, da ima koalicija vse prav, tisti na drugi strani pa ne vedo nič. To je tisto, kar mene najbolj moti. Z veseljem bi sprejela kakšen predlog koalicije in obratno. Ne pa, da se bojujemo za prestiž, pozabljamo pa, kaj je dobro za ljudi.

Romana Tomc | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Pravite, da je v evropskem parlamentu popolnoma drugače, a včasih imamo vseeno občutek, da se te nacionalne delitve prenesejo v Bruselj, na primer v primeru kandidature Lojzeta Peterleta za predsednika Evropskega parlamenta …

Lojze Peterle nas je s svojo kandidaturo presenetil in se z nami niti ni posvetoval … Evropska ljudska stranka (EPP), ki ji je pripadalo mesto predsednika parlamenta, je morala izbrati takšnega kandidata, ki je sprejemljiv za vse, nismo mogli izbrati kandidata samo s svojimi glasovi, ampak smo morali doseči širšo koalicijo. Zato je bilo potrebno dobiti ime, ki je sprejemljivo za vse, in stranka EPP Lojzeta Peterleta ni videla kot kandidata, ki bi lahko dobil večino v parlamentu.

Z Lojzetom Peterletom zelo dobro sodelujem in ga zelo cenim, zame je politična avtoriteta, prvi predsednik vlade, ima ogromno izkušenj, ampak v kontekstu njegovih možnosti za izvolitev za predsednika parlamenta, teh ni bilo. To je bil edini razlog, da smo bili do njegove kandidature skeptični, ob tem, da se z nami ni posvetoval.

Pred dnevi ste na medije naslovili izjavo, naj vse kandidate predstavljajo enakovredno. Menite, da nimate dovolj priložnosti za predstavitev svoje vizije in mnenj ...

Ne gre zame. Ta poziv je bil namenjen temu, da so nekatere televizije in časopisi izpustili predvsem dva kandidata, in sicer Andreja Šiška in Suzano Laro Krause. Ne glede na to, kako jima kažejo javnomnenjske napovedi, sta uradna kandidata za predsednika republike. Mislim, da morajo imeti vsi uradni kandidati za predsednika enake možnosti za predstavitev. Mediji igrajo na karto, da nimajo prostora ali da bi šlo preveč časa, kar ni prav. Ta poziv ni bil namenjen temu, da imam jaz premalo prostora - čeprav ga imajo nekateri več - ampak predvsem zaradi njiju.

Zdi se, da imate do medijev včasih ambivalenten odnos. Sami ste vložili svoj denar v najmlajšo televizijo v slovenski medijski krajni. Imate delnice v Novi24TV, zakaj ste se odločili za to?

To je edina televizija oziroma medij, ki me je povabil, da bi sodelovala v lastništvu. Saj drugje nimam možnosti. Zakaj pa podpiram Novo24TV? Mislim, da slovenski prostor rabi več medijskih hiš, potrebuje medije, ki bi poročali o stvareh, o katerih prevladujoči mediji ne. Zagovarjam konkurenčnost na vseh področjih.

Naši prevladujoči mediji so vsi levo usmerjeni in prav je, da imamo tudi desno usmerjene medije, kar nova Nova24TV je. Zagovarjam desne vrednote in zato to podpiram. Vseeno bi pa imela … No, pa nisem urednica. Podpiram in še kaj bom podprla, če bo priložnost.

Koliko bi se moral po vašem mnenju predsednik vpletati v dnevno politično dogajanje?

Mislim, da bi se kar moral. Takrat, ko gre za pomembne stvari. Teh pa je veliko. Slovenija ima ogromno odprtih vprašanj in ta vprašanja so zelo povezana s tem, kako živimo. Velikokrat me vprašajo, kako bi pa vi preživeli s 400 evri pokojnine? Vsak, ki s tem preživi, je umetnik. A odgovarjam, da je pravo vprašanje, zakaj imamo takšne pokojnine. O vzrokih za takšen standard in življenje bi se morali več pogovarjati.

Gre za nerešene strukturne reforme, od pokojninske, zdravstvene, na socialnem področju. Ne moremo se samo spraševati, kje bomo dobili še več denarja, da bomo namenili še več za subvencije za ustvarjanje delovnih mest, ki bodo ugasnila tisti hip, ko bo subvencij konec. Vprašati se moramo, zakaj samo gospodarstvo ne ustvarja novih delovnih mest.

In moral bi pozvati vlado in vse, ki o tem odločajo, da sprejmejo ukrepe … Če ga ne upoštevajo, pa še enkrat in nato sklicati vrh vseh strank.

Marjan Šarec Slovenija Marjan Šarec: "Psi, ki so mešani, so bolj odporni, kot tisti z rodovnikom!" Ni dovolj, da ima predsednik republike novoletno poslanico in zaželi vse dobro. Če gre takrat lahko pred kamero, gre lahko tudi kdaj drugič. Mislim, da ima tukaj predsednik ogromno moč, ki se je ne zaveda, noče zavedati ali pa je noče izkoristiti. Predsednik države je neposredno voljen od ljudi in mislim, da bi mu bili hvaležni, če bi to naredil in bi ga v tem podprli.

Romana Tomc | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Opozarjate na nujnost strukturnih reform. Za katero bi najprej šli pred kamere in pozvali vlado?

Ni prve, jih je pet na enkrat.

Jih lahko naštejete …

Recimo pokojninska reforma. Naš sistem bo pogojno vzdržen le še sedem let. Po moje že zdaj ni vzdržen, je le navidezno vzdržen. Če bi se zdravstveni sistem financiral, kot se pokojninski, bi bil tudi ta vzdržen. Država na letni ravni dofinancira pokojninski sistem s približno milijardo tristo milijonov evrov, sicer bi kolapsiral, kar v resnici pomeni, da ni vzdržen. In nič ne naredimo na tem.

Poglejte, kaj se nam dogaja v zdravstvu, vlada bo dala dodatnih sto milijonov za pokrivanje izgub in  uvaja nove prispevke za dolgotrajno oskrbo …  Ali je ob tem kaj naredila za reorganizacijo zdravstva? Ne, to pa ne. Če kdo misli, da bodo čakalne vrste zaradi več denarja krajše, se zelo moti.

Nato sistem sociale. Sprašujemo se, ali je socialna pomoč dovolj visoka. Ne sprašujemo pa se, zakaj je toliko ljudi na sociali in če pomoč pride do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Pa naš pravosodni sistem … Edini, ki menijo, da imamo v Sloveniji dober pravosodni sistem, so sodniki sami. A vse kaže, da ga nimamo ... Če pustimo primere, kot je Janez Janša ob strani. To, kar se danes dogaja, je država dveh meril. Za neplačanih sto evrov zapor in rubež hiše, za poneverjenih sto milijonov pa vikend zapor s posebnim statusom.

Seveda potrebujemo tudi prilagoditev izobraževalnega sistema potrebam na trgu dela, pa še veliko ostalega.

Slovenija resnično zmore več, vendar nas dušijo neporavnani računi iz preteklosti.

V sklopu Odbora 2014 ste bili večkrat kritični do sodstva. Se vam zdi, da  je odločitev sodišč treba vedno spoštovati?

Načeloma da. Sem za pravno državo in sodbe sodišča v pravni državi je treba spoštovati. A ko vidiš, da pravna država ni za vse enako pravna, potem se seveda pojavi dvom. Potrdilo temu je dejstvo, da sodbe slovenskih sodišč na evropskem sodišču za človekove pravice padajo kot po tekočem traku. Zakaj? Imamo vse potrebne institucije in zakone, ki jih moramo imeti, da bi lahko rekli, da imamo pravno in pravično državo, ki velja za vse enako, pa temu pač ni tako.

Kako ob vsem tem, kar ste zdaj povedali, gledate na možnost pomilostitve, ki jo ima predsednik republike.

Tudi v drugih državah poznajo to možnost in s tega vidika ni nič neobičajnega. Sama bi bila previdna, saj na nek način pomilostitev pomeni tudi nezaupnico sodiščem. Če me vprašate zdaj, koga bi pomilostila, ne vem, ker ne vem, kdo vse sedi v slovenskih zaporih. Mogoče kakšnega, ki sploh še ne sedi. Gotovo bi se izogibala pomilostitev v najhujših kriminalnih primerih in gospodarskih zadevah, bolj bi gledala primere s socialnega roba.

Kaj pa bi storili v primeru Janeza Janše …

Ker je to preveč hipotetično vprašanje, ne želim odgovoriti.

Naj poudarim. Ne gre za Janeza Janšo, Janeza Novaka ali Igorja Bavčarja. Ne gre za ime, gre za vsebino. Ljudi se ne pomilosti zaradi imena in priimka in Janeza Janšo bi obravnavala tako kot vse druge. Ne pozabimo pa, da je bil Janez Janša v zaporu zaradi političnih razlogov. Odstranjen pred volitvami.

Romana Tomc | Avtor: Saša Despot Saša Despot
V zadnjem obdobju ste bili zelo kritični tudi do slovenske zunanje politike, mislim, da ste dejali, da nam ni v ponos. Kaj bi morali storiti, da bi nam bila?

Najprej je treba dati prave ljudi na prava mesta, diplomate na diplomatska mesta. Včasih bi se morali zgledovati po drugih državah, kako se obnašajo enotno, ko gre za pomembna zunanjepolitična vprašanja za državo. Ne pa tako razglašeno, kot se obnašamo pri nas. Nedopustno je, da se zunanja politika prepira preko medijev in preko medijev sporoča svoje odločitve in grožnje. In nato premier ugotovi, da izjave, ki jih daje zunanji minister v njegovi vladi, koristijo Hrvaški. Sprašujem se, kaj takšen minister še dela v naši vladi?

Naša zunanja politika se mi ne zdi na nivoju in to bi morali spremeniti. Zunaj to opazijo … Mi smo nekredibilen sogovornik. Ne vemo, kaj bi. Po eni strani bomo tožili Evropsko komisijo, po drugi strani pa jo prosimo, naj nam pomaga. To je neresno.

Odbor PANA bo novembra razpravljal tudi - po vaši zaslugi - o domnevnem pranju denarja iz Irana preko NLB. Zakaj ste si prizadevali za to razpravo?

Ob imenovanju v ta odbor, ta afera še ni prišla na dan. Ko pa je, smo se s tujimi kolegi pogovarjali in se niso mogli načuditi, da se je to lahko zgodilo. In če se bo s to afero PANA odbor na najvišji ravni ukvarjal, potem vam zagotavljam, da je to resnično tak primer, ki zasluži pozornost evropske javnosti.

Ste zelo suverena sogovornica z izdelanimi stališči. Redko kdaj vas vprašanja zmedejo, pred dnevi pa se je zdelo, da je to uspelo kolegom s TV Slovenija. Ste se že spomnili, koga ste volili na zadnjih predsedniških volitvah?

[V smehu začne svoj odgovor, op. a.] Rade volje pojasnim. To je bil neposrečen odgovor, jasno, da vem, koga sem volila. Zakaj pa je bil odgovor tak? Želela sem se izogniti omenjanju neposrednega konkurenta, ki sem ga volila v drugem krogu. V prvem krogu sem Milana Zvera.

Če je predsednik Borut Pahor kralj Instagrama, katero družbeno omrežje je vam najbližje ...

Uporabljam jih kar nekaj, uporabljam Instagram, Facebook, Twitter, LinkedIn in vse uporabljam sama. Zame nihče ne tvita, nihče ne „facebooka“. Morda mi je v zadnjem času najbližje Twitter, ker lahko na hitro kaj sporočim.

Ste kdaj koga na Twitterju že blokirali?

Ja, imam nekaj blokad. Ne vem, če jih je deset. Če pa česa ne prenesem, so to blatenje, nizkotne, primitivne, žaljive opazke. Sprejemam kritiko, blatenja – še posebej z lažnimi profili – tega pa ne.

Ali lahko ocenite, kako uspešna bo vaša kampanja? Ratingi vam kažejo, da ste zaenkrat oddaljeni od drugega kroga.

Kako uspešna je bila naša predstavitev, bodo pokazali volivci. Javnomnenjskim raziskavam le pogojno verjamem, ker vem, kako nastajajo. Ko se pogovarjam z ljudmi, menim, da je moj raiting malce boljši kot kažejo javnomnenjske raziskave.

Vas mika še en mandat evropske poslanke, če ne boste izvoljeni?

Trenutno so vse misli usmerjene le na predsedniški mandat.

Komentarjev 18
  • tone15 09:14 26.oktober 2017.

    Tomčeva je preveč hipotetična da bi bila lahko predsednica države. Samo predstavljajte si situacijo Janša v zaporu Tomčeva predsednica države.

  • praufo 13:22 20.oktober 2017.

    kako smešno in žalostno, ženska je sposobna in popolnoma ustrezna, da prevzame vodenje države in jo upravlja kot predsednik ... ampak, saj še nismo zaključili leta 45 in ker komunajzerji rabijo protiutež, je JJ odličen nasprotnik ... no in tukaj ...prikaži večj smože pri športu ... ja, žal gre za šport (nekaterih), medtem ko folk švica in si misli kako bo vse bolje ... manj vas bo na volitvah, lepše bo

  • OneCent 07:48 19.oktober 2017.

    Novinar: "Kaj pa bi storili v primeru Janeza Janše …" Romana: "Ker je to preveč hipotetično vprašanje, ne želim odgovoriti." Ne, ne, teta Romana, vprašanje je čisto konkretno, ali bi ali ne bi pomilostili notoričnega kriminalca Janeza Janšo ?? Vaš ...prikaži večš izmikajoč odgovor pravzaprav pove vse !