"Strokovna skupina je dala svoje mnenje, podprli smo lockdown," je na vprašanje voditeljice, kako komentira kritike, da lockdown, ki smo ga imeli ta teden, ni dosegel svojega namena, ker je bil premalo strog, za Odmeve na RTV SLO povedal direktor NIJZ Milan Krek. "Veseli smo bili, da ga je politika podprla v pravem trenutku na pravem mestu. Mislimo, da je naredil dovolj dobrega in preprečil marsikatero okužbo in smrt."
"Nikoli ne rečem zadnji lockdown"
Na vprašanje voditeljice, ali je bil to zadnji lockdown, je Krek odgovoril: "Pri tem virusu nikoli ne rečem zadnji - virus je zanimiv, ker nas preseneča iz dneva v dan."
Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je povedala, da podatki zadnjega tedna kažejo, da je angleška različica postala prevladujoča. "Beležimo 54-odstotni delež te različice," je povedala za RTV SLO. "Različica je na pohodu devet tednov, prvih sedem tednov je rasla eksponentno, zadnja dva tedna krivulja postaja linearna, kar je razveseljujoče, a prezgodaj, da bi lahko delali zaključke. Bojimo se angleškega scenarija - strme eksponentne rasti z množico obolelih."
Najboljše je stanje v obalno-kraški regiji
Med regijami obstajajo velike razlke, vodi jugovzhodna regija, kjer je angleška različica prisotna v 85,3 odstodkih, slediji ji posavska regija z 83,3 in savinjska s 70 odstodki. Obalno-kraška regija z 32 odstotki trenutno stoji najbolje.
"Zelo težavno je oceniti, kako se bo epidemija razvijala, saj je trebe upoštevati več dejavnikov," je dejal Krek. "Prvi je angleški virus, drugi je naše obnašanje, pandemska utrujenost in cepljenje. Glede na to lahko rečemo, da bi vrh lahko imeli prvega maja, potem bo sledil plato in postopen upad do konca avgusta, ko naj bi prišli na okoli sto primerov okužb dnevno."
Poudaril je, da je treba pri sproščanju ukrepov upoštevati predvsem drugi del, ki govori o tem, a se dejavnosti izvajajo pod pogoji NIJZ. "Ljudje pozabljajo na ta drugi del," opozarja Krek. "Mi se bomo morali tako obnašati še nekaj časa. Mislim, da bo še nekaj let trajalo, ko bo potrebno upoštevati določene ukrepe. Razvite države bodo dobile dovolj cepiv, pri nerazvitih pa bodo nastajale nove različice virusa. Treba se bo navaditi in naučiti živeti z virusom na način, da nam čim manj škodi."
Ali je angleški sev bolj nevaren?
Žohar Čretnikova je glede angleške različice virusa povedala, da je bilo v začetku veliko nasprotujočih informacij glede nalezljivosti in poteka bolezni. "V zadnjem času se pojavlja več študij, ki kažejo, da je, poleg tega, da je virus bolj nalezljiv, tudi potek bolezni težji in smrtnost višja. Tako kažejo študije v Angliji, kjer so primerjali angleško različico z drugimi različicami, ki so bile prisotne pri njih," je razložila Žohar Čretnikova. "Kakšni bodo rezultati pri nas, bomo videli retrogradno. A podatki z intenzivnih oddelkov kažejo, da ima 75 bolnikov, ki ležijo v intenzivnih enotah to različico ter so v povprečju 12 let mlajši od tistih, ki so okuženi s prejšnjimi različicami virusa."
nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19 Jelko Kacin je obiskal cepilno mesto v Ljubljani
Zapleti z AZ upočasnjujejo cepljenje
Krek je pritrdil, da zapleti z AstraZeneco nekoliko upočasnjujejo cepljenje. "Ljudje na različnih cepilnih mestih, v sicer omejenem obsegu odklanjajo cepljenje z AZ, a jim drugega cepiva v tem trenutku ne moremo dati," je navedel Kacin. "Trenutno se šteje, da je varno cepiti nad 60 let, zato bo ta populacija cepljena z AZ. Tudi EMA je zelo omilila svoje stališče - stranski učinki so redki in cepivo je varno."
Glede tromboz in pljučnih embolij, ki so bile pri nas zabeležene kot stranski učinki, pa je Krek dejal: "Mi te stranske učinke natančno spremljamo, med resnejšimi so tudi delavne diagnoze, da gre za povezavo s cepljenjem, a je treba to natančno preveriti, saj se lahko pokaže, da bi človek dobil to diagnozo v vsakem primeru, tudi če se ne bi cepil."
bla bla bla ZAVAJANJE IN STRAŠENJE S ŠTEVILKAMI..... bla bla bla bla ....