Slovenija
15231 ogledov

Podatkov ne morete dobiti ne na banki ne na finančni upravi

Obupan moški s fascikli, preveč dela Profimedia
Ker se z možem po ločitvi nista mogla sporazumeti o delitvi premoženja, bralka zdaj išče dokumentacijo in podatke o transakcijah s svojega računa za mnogo let nazaj. Naletela je na hude težave.

Na banki so ji povedali, da so podatke, starejše od desetih let, izbrisali, menda zaradi direktive o varovanju osebnih podatkov GDPR.

Na naši največji banki NLB so potrdili, da podatke po desetih letih izbrišejo, a ne zaradi GDPR. "Banka hrani podatke o posamični transakciji za obdobje desetih let, podatke o transakcijskih računih pa 10 let po zaprtju transakcijskega računa. Obdobje hrambe je opredeljeno skladno z določili Zakona o preprečevanju pranju denarja in financiranja terorizma," pojasnjujejo na NLB.

Čeprav je vse v zakonu ali izvenzakonski zvezi pridobljeno premoženje skupno, nekdanji mož trdi, da v času, ko je kupil stanovanje, še nista bila v izvenzakonski skupnosti, bralka pa bi z izpiskom iz banke lahko dokazala, da mu je s svojega računa za nakup nakazala denar.

Nekatere podatke finančna uprava hrani trajno

Tudi Finančna uprava podatke o transakcijah na tekočih računih fizičnih oseb hrani le deset let, trajno pa hranijo podatke o obdavčljivih prihodkih po zakonu o dohodnini. Ti so namreč del uradnih evidenc in se v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju hranijo trajno.

"Razpolagamo s podatki, ki so v dohodninskih napovedih. V okviru podatkov iz odmere dohodnine razpolagamo z naslednjimi podatki: vrsta dohodka, znesek bruto dohodka, prispevkov in davka ter stroškov. Podatki so na voljo za odmerno leto 1994 in naprej," pojasnjujejo na finančni upravi.

Za drugega podatkov ne moreš dobiti

Zase je mogoče podatke pridobiti z vložitvijo obrazloženega zahtevka. "V kolikor se zahtevek nanaša na tretjo osebo, ki ni prosilec podatkov, veljajo določene omejitve glede razkritja, saj gre za podatke, ki so davčna tajnost. Na podlagi določb ZDavP-2 so namreč podatki, ki so davčna tajnost, dostopni le tistim osebam oziroma organom in le v tistih primerih, ki jih določa ZDavP-2. Tako na splošno velja, da se lahko podatkiposredujejo le državnim organom (npr. sodiščem), organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil na podlagi 23. in 24. člena ZDavP-2, ne pa tudi drugim osebam, ki so udeležene oziroma te podatke potrebujejo v konkretnih postopkih (npr. v postopku pred sodiščem), saj morajo biti zahtevani podatki v 19. členu ZDavP-2 navedeni kot podatki, ki se lahko razkrijejo," pojasnjujejo na finančni upravi.

To pomeni, da zaradi varovanja davčne tajnosti ni mogoče dobiti podatkov o dohodkih tretje osebe, lahko pa jih finančna uprava razkrije sodišču. "Sodišče lahko zahtevane podatke o dohodkih pridobi tudi od dolžnikovega delodajalca," še pravijo na finančni upravi.

NLB: svetujemo shranjevanje podatkov

Na NLB pravijo, da so primeri, ko ljudje želijo podatke, starejše od desetih let, zelo redki in so povezani s specifičnimi življenjskimi situacijami. Dodajajo, da lahko stranka kadarkoli zaprosi za podatke pred uničenjem in v tem primeru jih banka hrani tudi po poteku roka hrambe, stranka pa jih lahko dobi v papirnati ali elektronski obliki.

"Komitentom svetujemo, da si tudi sami shranjujejo podatke o transakcijah. V spletni banki NLB Klik je mogoče izvoziti podatke v Excell z namenom vodenja lastne evidence. Če stranke še vedno prejemajo izpiske v pisni obliki, pa v tej obliki," svetujejo na NLB. Koliko komitentov to dejansko počne, pa ne vedo, saj bi tako spremljanje, pravijo, pomenilo poseg v zasebnost posameznika.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 14:29 20.september 2018.

    Kdo je model pod kuto ,ki snifa ?

  • AntiLionHide 08:07 20.september 2018.

    Katera novinarka pa se ločuje? :P