Gre za pravico do 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, ki jo poleg plače lahko dobijo vsi, ki bi se že lahko upokojili, a še ostanejo v službi.
"Želeli bi poudariti, da ne gre za neko posebno pravico zaposlenih v javnem sektorju, kot bi bilo mogoče razbrati iz vašega dopisa, temveč je to pravica vseh zavarovancev, ki so obvezno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom," pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Junija letos je bilo prejemnikov 6460. V primerjavi s prvim lanskim polletjem gre za ogromen, več kot 62-odstoten skok števila prejemnikov, v lanskem letu pa se je število v primerjavi z letom prej skoraj podvojilo.
Do skoraj 500 evrov mesečnega dodatka
Najnižji znesek tega dodatka je 41,75 evra, najvišji pa kar 544,33 evra (po odtegnitvi dohodnine 481,73 evra). Povprečni znesek tega »dodatka k plači« pa znaša 184,18 evra (po odtegnitvi dohodnine 171,55 evra). Pri izračunu niso upoštevani tisti, ki imajo sorazmerni del 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine.
Izplačevanje 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine ni časovno omejeno. Najdlje jo je ob koncu maja 2017 prejemal uživalec, in sicer 4 leta, 4 mesece in 26 dni.
Koliko zaposlenih bi lahko poleg plače že prejemalo pravico ima, a je ne koristijo, na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne vedo. "Pri izračunu, kdaj ima določen zavarovanec pravico do 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, se upoštevajo tudi okoliščine in dejstva, ki jih morajo navesti tudi zavarovanci sami oziroma jih mora preveriti zavod (obdobje vključitve v poklicno zavarovanje, delovna doba v tujini in podobno)," razlagajo.
Dobi le tisti, ki zahteva
"Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in ostane še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se na njegovo zahtevo izplačuje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve," pojasnjujejo na Zpizu.
Poleg dodatka še višja pokojnina
"Ko se prejemnik 20 odstotkov pokojnine dejansko upokoji, se mu pri izračunu pokojnine v celoti upošteva tudi dopolnjena pokojninska doba v času prejemanja 20 odstotkov pokojnine, kar pomeni večji odmerni odstotek, kot je bil ob začetku izplačevanja 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine," še dodajajo.
Ne more se zgoditi, da bi bil nekdo na zavodu, prejemal nadomestilo za primer brezposelnosti in še 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine. To lahko namreč pridobi le, če izpolnjuje pogoje za upokojitev, taka oseba pa se ne more prijaviti na zavod za zaposlovanje in dobiti pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.
Stimulira se daljše ostajanje v zaposlitvi
Zakaj so se v sistem sploh uvedli predčasno pokojnino? "Pri izplačevanju 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine gre za možnost ohranjanja t.i. dvojnega statusa in za posebno vzpodbudo za ohranjanje aktivnega statusa oz. bonus tistim posameznikom, ki delajo tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za predčasno oziroma starostno upokojitev. Na tak način se stimulira daljše ostajanje v zaposlitvi, kar je bil tudi eden od temeljnih ciljev nove pokojninske reforme, in sicer na način, da se enako obravnavajo vsi zavarovanci, ne glede na njihov status," so pojasnili na ministrstvu.
V primerjavi z letom 2015 se je število podvojilo
"Zakonodajne spremembe na tem področju trenutno niso predvidene, je pa iz Letnega poročila ZPIZ za leto 2016 mogoče razbrati, da se je povprečno število uživalcev 20% predčasne ali starostne pokojnine v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povečalo kar za 90,4 %, kar pomeni da gre za ustrezen in stimulativen ukrep," pa odgovarjajo na vprašanje, kako komentirajo odziv zavarovancev in ali se jim zdi višina teha "dodatka k plači" primerna.
Kaj je predčasna pokojnina
"Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da se termin 'predčasna pokojnina' ne uporablja ustrezno, saj se v skladu z ZPIZ-2 ta termin uporablja za pokojnino, ki jo posameznik pridobi pred dopolnjenim starostnim pogojem 65 let, ob izpolnjenih pogojih iz 29. člena ZPIZ-2. Zavarovanec oz. zavarovanka lahko pridobita pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če dopolnita najmanj 40 let pokojninske dobe, pri čemer se pogoji za predčasno upokojitev dvigajno postopno. Ob tem je treba poudariti, da starosti 60 let, ki osebam omogoča predčasno upokojitev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, ne gre enačiti s starostjo 60 let, ki zavarovancem, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, dopušča starostno upokojitev. Slednji namreč pridobijo starostno in ne predčasne pokojnine, medtem ko prvi dobijo pravico do predčasne pokojnine, ki je zmanjšana za 0,3 odstotka za vsak manjkajoči mesec do dopolnitve starosti, ki se zahteva za pridobitev pravice do starostne pokojnine," so še pojasnili na ministrstvu za delo.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Torej po vladni logiki je bolj pomembno imeti zaposlenega penzića kakor mladega?
Če si za v pokoj si za v pokoj pa konec in naj ta starina zgine tja kamor spada....mladi pa v luft gledajo....za takšne delate slovenski narod ste slepci na kvadrat.
tisti,ki pa imajo težje delo pač čim prej v penzijon,da od izčrpanosti ne umrejo,tile so pa lepo ohranjeni,pa morajo še malo molsti proračun s tem, da tudi mladim ne izpraznijo delovnih mest,celo življenje delajo počasi v klimatiziranih pisarnah itd.,taki še… ...prikaži veče vlečejo par let,če bi polagal asfalt pri 40 stopinjah bi pobegnil v pokoj prvi možni dan,pa vem tudi,da nekateri v javni upravi tudi težko delajo,pravim za skrivače,ki jih je vsaj 50procentov