Čakanje. "Iz podjetij prihajajo informacije, da so pri ukrepih čakanja na delo zaposleni formalno podpisovali, da so se izobraževali, dejansko pa se to ni dogajalo. Zakaj se to dogaja, ne vem, lahko pa, da menedžerji nimajo idej ali pa se vedejo na način: ni pomembno, kaj naredimo, samo da denar dobimo." To je konec januarja na obrtno-podjetniški zbornici med drugim dejal minister za razvoj Mitja Gaspari.
"Delavci ne razumejo"
"Tako je po vseh podjetjih: samo da se prikaže. Pri nas je bilo enako," nam je potrdila ena izmed sto zaposlenih, ki so bili na čakanju v cerkniškem Brestu. Sekretar območne enote Skeia za Podravje Branko Medik pa pravi, da so morali v obratu Uniorja v Lenartu delavci v sklopu izobraževanja čistiti, urejati stroje in halo ter beliti delovne prostore.
"To ni res, samo ljudje si drugače tolmačijo – verjetno tako, da ko oni čistijo, pometajo in delajo, to ni usposabljanje. Ampak to je ravno tako usposabljanje," je bil odgovor Igorja Žmavca, skrbnika izobraževanja v matičnem, zreškem Uniorju. Kot je pojasnil, gre za usposabljanje v smislu celovitega produktivnega vzdrževanja, kamor spadata tudi čiščenje in urejanje delovnega okolja. "V tem je lahko tudi beljenje; no, ni ravno beljenje, je tudi barvanje. Vsi stroji morajo biti res čisti, da pri kontroli vidimo, ali so bili podmazani, očiščeni in vzdrževani," je ponazoril. Kaj bodo poučevali, so navedli tudi v dokumentaciji za zavod za zaposlovanje.
Branko Medik, sekretar Skeia za Podravje, o tem, kako so delodajalci izobraževali delavce.Čistilka se je med čakanjem na delo izobraževala tako, da je gledala sodelavke, ki so pometale. Komično je, kaj se dogaja.
Medik je podjetje prijavil inšpekciji, obrnil pa se je tudi na zavod za zaposlovanje. Zato je delodajalca sicer obiskal inšpektor, a kršitev ni našel. Medik je prepričan, da je nadzor v tej državi popolnoma odpovedal. "Subvencije so bile način, kako se je lahko zelo preprosto dobilo denar," pritrjuje tudi Peter Majcen iz KS 90, kjer soglasja za ukrep čakanja na delo, kot pravi, niso dali niti enemu podjetju, ker tega ne odobravajo.
Neučinkovit nadzor
Če podjetje krši pravila usposabljanja, mora zavodu vrniti petino nadomestila plače za vsakega delavca. A zavod terjatev iz tega naslova še ni uveljavljal.
Doslej je delodajalce nadziral le prek zahtevkov za izplačila in končnih poročil, letos pa bodo začeli "tudi z manjšim številom monitoringa na kraju samem pri delodajalcih". Služba za kontrolo pri ministrstvu za delo je na terenu opravila deset nadzorov, pet jih še poteka (vsi so bili izvedeni na podlagi prijav). Nepravilnosti niso odkrili, delodajalci so prejeli le priporočila o sprotnem vodenju evidenc.
Janez Prašnikar, ekonomist
"Kaj pa naj izobražuje tako podjetje, ki je čisto na tleh? Učenje jezikov? Če bi imelo vizijo, bi lahko spreminjalo dinamične sposobnosti zaposlenih. A to si privoščijo boljša podjetja."
Marjeta Cotman, nekdanja ministrica za delo
"Če se denar porablja v druge namene, bi morali proti takim delodajalcem ukrepati. Absolutno bi morali okrepiti tudi nadzor."
Igor Masten, ekonomist
"Problem kakršnihkoli pomoči je vedno ta, da se dogajajo zlorabe. Če morala ljudi v tej državi ni taka, da bi to pomoč spoštovala, je subvencije smiselno ukiniti."
