Slovenija
18055 ogledov

Še zadnji poskusi kadrovanja Janševe vlade, to so izbranci

Aleksandar Vučić Borut Pahor srečanje Epa
Vlada je na današnji seji sprejela predloge, da se poleti veleposlanikom na Slovaškem, Danskem, v Italiji, Združenih arabskih emiratih in v Egiptu zaključijo mandati. Predlog bo zdaj romal k predsedniku republike. V sedanji opoziciji so sicer že izrazili nasprotovanje določenim imenovanjem, ki so tesno povezani z odhajajočo vlado.

S 30. junijem bi se tako končal mandat veleposlanika v Združenih arabskih emiratih Ota Pungartnika, ki iz Abu Dabija diplomatsko pokriva še Bahrajn in Kuvajt in je tudi stalni predstavnik Slovenije pri Mednarodni agenciji za obnovljive vire energije (IRENA) s sedežem v Abu Dabiju. Njegov položaj naj bi prevzela Natalia Al Mansour.

Natalia Al-Mansour | Avtor: Ministrstvo za zunanje zadeve RS Ministrstvo za zunanje zadeve RS

Z 31. julijem naj bi se končal mandat Gregorju Kozovincu, ki je veleposlanik na Slovaškem. Glede na poročanja medijev naj bi njegov položaj prevzel Stanislav Raščan, sicer sedanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu.

Tomaž Kunstelj naj bi 31. julija zaključil mandat veleposlanika v Rimu. Od tam diplomatsko pokriva tudi Tunizijo, Malto in San Marino, je pa tudi stalni predstavnik Slovenije pri Svetovnem programu za hrano (WFP) in organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Zamenjal naj bi ga dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar.

Edvin Skrt naj bi 6. avgusta zaključil veleposlaniško službo v Koebenhavnu, od koder diplomatsko pokriva še Islandijo, Norveško, Švedsko in Finsko. Zamenjal naj bi ga Mihael Zupančič, sicer vodja kabineta zunanjega ministra Anžeta Logarja.

S 15. avgustom pa naj bi mandat zaključila tudi Mateja Prevolšek, ki je veleposlanica v Egiptu. Pristojna je tudi za Katar, Oman, Savdsko Arabijo, Južno Afriko ter Jordanijo. Zamenjal naj bi jo dosedanji šef kadrovske službe na zunanjem ministrstvu Sašo Podlesnik.

Nekateri naj bi bili po mnenju opozicije preveč povezani z dosedanjo vlado

Do konca avgusta naj bi sicer na nove položaje odšlo okoli petnajst veleposlanikov, med njimi tudi več takih, ki naj bi bili po mnenju dosedanje opozicije politično preveč povezanih z dosedanjo vlado.

Že med ocenjevanjem primernosti kandidatov v državnem zboru so bili glede tega najbolj glasni v stranki LMŠ, pomisleke pa so glede na poročanje portala N1 izrazili tudi v Gibanju Svoboda, ki je zmagalo na nedeljskih parlamentarnih volitvah in bo najverjetneje vodilo prihodnjo slovensko vlado.

Ocenjujejo, da je seznam imen odraz velike spolitiziranosti MZZ, in želijo, da bi imenovanja po nastopu nove vlade ponovno pregledali. Med njimi je več najtesnejših sodelavcev premierja Janeza Janše in zunanjega ministra Logarja, ki zaupanja prihodnjih vladajočih ne morejo pričakovati, navaja portal.

V gibanju priznavajo, da so med kandidati tudi nekateri diplomati, od katerih je mogoče pričakovati profesionalno delovanje, zaustavili pa bi odhod v tujino tistih, ki doslej potrebne strokovnosti niso pokazali oziroma so bili izbrani zaradi lojalnosti posameznim strankam in politikom.

Kdo moti Goloba?

Med spornimi kandidati naj bi bil tako ob omenjenih tudi državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v Janševem kabinetu, brigadir Bojan Pograjc, ki naj bi postal veleposlanik na Poljskem.

Bojan Pograjc | Avtor: gov.si gov.si
Sporna naj bi bila tudi Logarjev državni sekretar Gašper Dovžan, ki odhaja za veleposlanika v Zagreb, ter generalni sekretar na MZZ Jožef Drofenik.

V Gibanju Svoboda je mogoče slišati tudi pomisleke o dosedanjem diplomatskem delu Mihe Ermana, ki so ga vladajoči izbrali za veleposlanika v Teheranu, pa očitke o povsem neustreznih delovnih izkušnjah Tomaža Matjašca, ki se odpravlja na pred kratkim odprto veleposlaništvo v Rigi. Prav tako je slišati vrsto kritik na račun dela Longarja, ki naj bi bi bil blizu NSi in ki naj bi prevzel veleposlaništvo v Rimu, še navaja N1.

Vse bo odvisno od Pahorja, Türk in Kučan sta to že nekoč storila

Kandidati za bodoče veleposlanike so že dobili potrditev v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko, v katerem imajo prepričljivo večino sedanje vladne stranke in njeni podporniki, nekateri pa naj bi tudi že dobili agrema države gostiteljice. Kot zadnji bo na potezi predsednik republike Borut Pahor, ki bo moral podpisati še ukaze o postavitvi veleposlanikov.

V Gibanju Svoboda je sicer zaznati pričakovanje, da Pahor vsaj nekaterih predlaganih imen ne bo podpisal, še navaja N1. Podpis ukazov o postavitvi novih veleposlanikov je pred volitvami leta 2008 sicer že zavrnil tedanji predsednik republike Danilo Türk, osem let prej pa takratni predsednik države Milan Kučan.

K temu so Pahorja pred dvema mesecema pozvali tudi v LMŠ, a je predsednik odgovoril, da bi bil odlog imenovanja veleposlanikov neutemeljen, da bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 7
  • Avatar Antikrist1
    Antikrist1 18:33 28.april 2022.

    Na vso srečo letos tudi fašist Pahor odleti s svojega stolčka! Bomo pa takrat zamenjali fašistične veleposlanike!

  • jakec1575 18:32 28.april 2022.

    vlada opravlja tekoce posle. pahorcek je prodana desna pi....

  • jakec1575 18:31 28.april 2022.

    nastavljeni sdsovci pol vse janezu porocajo in pol ta dreka iz opozicije. pa se nagajali bodo pri obiskih in koordinaciji. sdsovci so hudobni in pokvarjeni in bi vse naredili za partijo. tudi proti svoji drzavi.