Tomi Brezovec. Preživljanje dopusta v smislu ležanja na plaži je mimo, pravi profesor in poznavalec turizma. Ocenjuje, da bo Slovencev na Hrvaškem vse manj, trend pa po njegovem mnenju postaja Kitajska.
Ko sem se peljala k vam skozi Portorož, je na določenih mestih močno smrdelo iz kanalizacije. Če bi bila tuja turistka, ki je ravnokar prispela v kraj preživljanja svojega dopusta, bi se nedvomno spraševala, ali bom plavala v kanalizaciji namesto v morju.
Nisem strokovnjak za kanalizacijo, in kolikor vem, je to povezano tudi s pritiskom – ob nizkem tlaku so vonjave iz kanalizacije žal močnejše. Je pa tudi res, da gredo javne službe svojo pot; kraj ne živi s turizmom, kar potrjujeta dva konkretna primera. Pred dnevi sem videl tovornjaček komunale, ki je nekaj čistil po kanalizaciji, in se vprašal, ali je to res treba početi v sezoni. Drug primer pa je trenutna gradnja krožišč po občini, ki bi jih lahko uredili pred poletjem.
Tržaški dnevnik Il Piccolo je pred časom zapisal, da postaja Slovenija seks destinacija. Se strinjate s tem?
Kolikor poznam slovenski turizem, in recimo da o njem kar nekaj vem, se s tem zapisom absolutno ne strinjam in ga označujem za neumnost. Morda je njihov novinar intervjuval dva ali nekaj več Italijanov, ki prihajajo na Kras v kakšno hišico po seksualne usluge prostitutk, vendar to še ne pomeni, da smo seks destinacija. Je pa seveda res, da nekatere države iščejo niše na tem področju.
Kot Tajska?
Tako je, čeprav je to tudi stvar stereotipov, kot je tisti o Ukrajinkah. Zame sta obseg in vrsta tovrstne ponudbe nesprejemljiva, ampak povpraševanje očitno je, zato tudi takšna ponudba. Po eni strani poskušajo Tajci preživeti tudi tako, vsekakor pa mora biti v glavi nekoga, ki se odloči, da bo šel iz Evrope na Tajsko zato, da bo tam intimen z mladostniki enega ali drugega spola, nekaj narobe. Očitno drži reklo, da ima vsako tele svoje veselje. Zame pa to ni turizem, saj je namen pravega turističnega potovanja drugačen – v neki drugi kraj se potuje s spoštovanjem do njega, njegove kulture, glasbe, hrane in ljudi, ki tam živijo. Tja se nekdo odpravi kot opazovalec in pride domov bogatejši za izkušnjo.
Kaj pa Hrvaška? Mediji veliko pišemo o svingerski plaži pri Rovinju, ki naj bi privabljala tudi precej Slovencev.
To je podobno kot pri Portorožu, ki kotira kot igralniška destinacija, čeprav je prava igralniška destinacija na primer Las Vegas. Tako je z Rovinjem; drugje takšne plaže ni, vendar to ne pomeni, da je vsaka plaža na Hrvaškem oziroma pri Rovinju svingerska, niti da je takšen vsak klub ali lokal. To je del neke ponudbe, a Jadran zato še ni svingerska destinacija. Tako kot v preteklosti niso bili vse plaže in kampi ob Jadranu samo za nudiste (FKK-plaže). Pred leti je Jugoslavija s FKK-plažami oziroma kampi odkrila svojo tržno nišo – ker ni imela infrastrukture in druge ponudbe, so ponujali vračanje k naravi v nekaj takšnih centrih. Skandinavci, Nemci in Nizozemci pa so ponoreli in takrat množično hodili tja. Turistični tokovi me v bistvu spominjajo na jate rib, ki plavajo v eni smeri, in ko jih nekaj zmoti, množično hitro skrenejo v povsem drugo smer. Na svetu je veliko zanimivih turističnih destinacij, in če se nekje dogajajo nemiri, vojna in politična nestabilnost, se tokovi hitro in brez težav preusmerijo drugam.
Katere so torej trenutno top turistične svetovne destinacije?
Na prvem mestu je po številu mednarodnih turistov Francija, sledijo ZDA in Španija. Zanimivo je tudi, da postaja vse pomembnejša Kitajska, tako kot država, ki je vse bolj zanimiva za turiste, kot država, iz katere jih prihaja vse več, saj so Kitajci vse pomembnejši svetovni popotniki. Ko sem se pred dnevi vračal s kongresa v Normandiji, sem se ustavil v nekem pariškem nakupovalnem središču, v katerem sem opazil napise in promocijske materiale tudi v kitajskih pismenkah. Azijci so postali pomembni kupci izdelkov prestižnih blagovnih znamk, zanje pa je Evropa kot nekakšen obisk muzeja – njihova percepcija evropskega prostora je zanimiva, samo veliki smo kot ena sama kitajska provinca.
Zanimiva prigoda na to temo je povezana s Postojnsko jamo.
Drži. Največ gostov tja prihaja iz Italije, na drugem mestu po številu pa so Japonci. Direktor Postojnske jame mi je pred časom pripovedoval, kako mu je eden od azijskih gostov omenil, da je “pri vas v Avstriji res lepo”. Dejansko niso vedeli, kje so – iz Tokia so prileteli na Dunaj, od tam so jih z avtobusi vozili naokoli, vendar jim očitno ni bilo jasno, kam natančno gredo.
Pravite tudi, da je v turizmu ležanje na plaži kot način preživljanja dopusta v zatonu, saj naj bi bili trendi povsem drugačni.
Tako je. Poleg izrazitega skrajšanja časa dopustovanja je trend turizma v svetu odkrivanje kulture in prostora, kamor gre nekdo na dopust, torej spoznavanje kulinarike, zgodovine, umetnosti in avtentičnosti kraja ter življenja tamkajšnjih ljudi. Cilj potovanja je torej spoznati nekaj novega. Tako imenovane turistične pasti (v angleščini turist trap, op. p.), ki so namenjene temu, da se iz turistovega žepa potegne čim več, na primer trampolini na plažah in različni kazinoji, počasi odmirajo. Trend, ki je v vzponu, kaže, da obiskovalce te zadeve v nasprotju z na primer muzejskimi četrtmi vse manj zanimajo. Glavne svetovne destinacije svojo kulturno ponudbo koncentrirajo v muzejskih četrtih, da bi se lahko do različnih ustanov prišlo peš ... Podobno kot ima Ljubljana galerijo sodobne umetnosti in etnografski muzej. V Piranu kot glavni turistični občini bi bila to lahko povezava Akvarija, pomorskega in solinarskega muzeja ter še kakšne tovrstne ponudbe.
Torej Portorož ne bo več igralniška destinacija?
Dejstvo je, da samo ponudba igralnice ne deluje kot primarni atraktor, kar pomeni, da zaradi igralnih avtomatov in rulete gostje ne bodo hodili več v Portorož, tako kot se je to dogajalo v 60. ali 70. letih, ko je portoroški kazino obiskal gost na primer iz Milana in v mestu ostal štiri ali pet dni. Zdaj igralni saloni pritegnejo le kakšne upokojence in druge dnevne obiskovalce iz Trsta ter morda kakšnega turista, ki se sprehaja po promenadi in iz radovednosti zavije še v igralnico. To pa je vse. Las Vegas je na primer prava igralniška destinacija, medtem ko je v Portorožu tudi na tem področju ponudba razpršena. Kot pri wellnessu – vsi hoteli, ki so zgradili svoje centre dobrega počutja, ponujajo različne masaže in imajo bazenčke z enim toboganom ali pa še tega ne. Če bi vsi združili sredstva in naredili en mega vodni center, bi ljudje zato hodili v Portorož. Ponudba hotelov je bolj ali manj enaka; nihče ne izstopa. To me spominja na slovensko posebnost – vsak kmet ima svoj traktor, kombanj in kosilnico, čeprav so ti stroji le desetodstotno izkoriščeni, ter prideluje vse vrste zelenjave. Vse je razpršeno, tako kot v turizmu.
Ampak nekaj perspektivne inovativnosti verjetno kdo pri nas le premore.
Zame je eden od prvih inovativnih produktov pri nas kolesarjenje po rudniku Mežica v Črni na Koroškem. Organizator teh kolesarskih izletov v podzemlje mi je dejal, da se sploh ne oglašuje pretirano. Ima sicer svojo spletno stran, a ima ogromno povpraševanja, gostje pa prihajajo od vsepovsod – iz Nemčije, Italije, Nizozemske in od drugod. Genialna ideja! Super zadeva je tudi eskimska vas na Krvavcu, čeprav je hotela birokracija podjetnika, ki se s tem ukvarja, omejevati in mu je bilo najprej rečeno, da ne bo dobil obratovalnega dovoljenja, ker igluja v kategorizaciji objektov ni. Inovativni so tudi turistični produkti, kot so Nebesa na Severnoprimorskem in istrske hišice v Truškah. To so mali ponudniki, ki razmišljajo inovativno, saj lahko samo z dobrimi idejami preživijo, medtem ko so veliki v turizmu okosteneli in manj inovativni. Termalni center Lepa Vida na Sečoveljskih solinah je po dolgem času res pohvalna novost v ponudbi na Obali.
Ste slišali, da Vide v hotelih ne želijo promovirati, ker ta center morda vidijo kot konkurenco njihovim spajem?
Ah, to je tipično, ker ni njihova. V hotelih niso niti zainteresirani, da bi imeli na solinah goste, in se ne ukvarjajo s promocijo Lepe Vide. To je “bolezen” razvitejših turističnih krajev. Tam, kjer so manj razviti, jim je več do medsebojnega sodelovanja različnih ponudnikov.
Zakaj je prva poletna destinacija Slovencev Hrvaška? Sledita ji Grčija in Egipt, za katera kritično pravite, da so nekatere razvpite destinacije v teh državah primer fast food turizma, ki ga ne marate, in zato tam tudi še niste bili.
Turistični fast food me res ne mika, nekatere zadeve pa bi si tam seveda z veseljem ogledal. Čeprav po teoriji obstaja več tipov turistov, bi se dalo velik del Slovencev umestiti v tip dopustnika, ki ima rad občutek varnosti ter obvladovanja okolja – da ve, kje je trgovina, lekarna in podobno. Smo ziheraški in morda niti ne znamo potovati ali si ne upamo potovati. Svoje prispeva tudi navezanost na Dalmacijo iz prejšnje skupne države. Prepričan pa sem, da mladi do 25. leta hodijo tja na dopust predvsem zato, ker imajo njihovi starši tam prikolico, vikend ali kaj podobnega, čeprav bi raje šli drugam in jim je morda bližje angleško govoreče okolje. V prihodnje bo delež slovenskih turistov na Hrvaškem po mojem mnenju upadel. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo bodo odpadli stres in ovire pri prečkanju meje, potovanje k našim sosedom pa bo lažje tudi za goste iz drugih držav. Ob tem se pojavlja vprašanje, s čim bomo gosta prepričali, da bo ostal v Portorožu.
Katera destinacija v Sloveniji ima po vašem mnenju najsvetlejšo prihodnost?
Absolutno Ljubljana, ki dejavno dela na svoji promociji, ima muzeje, v mestu pa se veliko dogaja. Poleg tega ima super geografsko lokacijo – v eni uri si v gorah ali na morju.
Portorož naj bi bil glavni turistični kraj pri nas, časi, ko je gospoda tam preživela celo po tri mesece, pa so zdavnaj mimo.
Po letu 1911 so v Portorož res prihajali elitni gosti, tudi kronane glave, in nekateri so res tukaj preživeli celo tri mesece. Povprečna doba prebivanja je bila sicer 14 dni, obiskovalci pa so bili predvsem iz Avstro-Ogrske. Leta 1913 je bilo v vsem letu v Portorožu le 35 italijanskih gostov. Po drugi svetovni vojni je sledilo obdobje sindikalnega turizma in otroških kolonij. Zdaj se je čas trajanja počitnic izrazito skrčil, na tri dni. V Portorožu so gostje v povprečju manj kot tri dni. To pomeni krajše čase bivanja pozimi in pet ali šest dni poleti. V upadanju je tudi kongresni turizem, tako zaradi sodobnih komunikacijskih tehnologij kot krize.
Nas ne bodo rešili ruski gostje kot menda nepremičninski trg?
Ne, je pa dobro, da jih imamo, ker so dobri potrošniki in so delno nadomestili izpad turistov iz nekdanje SFRJ, od katerih imamo le še Hrvate, ki hodijo k nam smučat.
mene pa zanima, če novinarka ve kaj pomeni biti profesor? najprej je potreno biti doktor, potem si lahko docent, izredni prof. in šele nato profesor. Brezovec še doktor ni. Jaki strokovnjak. Novinarka pa ravno ravno tako.
mirko s teboj se ne strinjam. Vejetno mejna kontrola (razen za švercarje opojnih substanc, školj, ptičev ipd.) res ni bila razlog, da nekdo ni odšel na Hrvaško. Zaradi vstopa v EU bo potovanje olajšano - Slovenci pa ne bomo… ...prikaži več zaradi tega bolj množično rinili dol. Hrvaška naj uvede še eur, cene se bodo še povišale... Potem je tu samo računica: ali se za enak (ali manj) denarja vsedež na letalo in nekam odpotuješ oz. se sam cjaziš z avtomobilom na Hrvaško... spiš pod vročim šotorom... Hrvaška cenovno pač ni več cenejša in ugodnejša.Naše obale pa ne bom komentiral - ker jo imamo tako malo in še s to ne vemo, kaj bi počeli. Najraje bi jo pa spremenili celo v Luko KP.
Moja nečakinja je študentka angleščine zadnji letnik. Njeni starši prav tako nimajo vikenda na jadranu ali kamp prikolice, ampak vseeno rajši gre na morje na hrvaško obalo, kot pa v Španijo, Grčijo ali Tunizijo. Na vseh treh destinacijah je že… ...prikaži več bila, cenovno je v primerjavi z Hrvaško na istem, a kljub temu rajši gre na Hrvaško. Čudna je logika g. Brezovca.