Slovenija
4541 ogledov

Če bo vojna trajala, bomo imeli hude težave

Moka in zrnje Shuttesrtock
Kako je Slovenija prehransko samooskrbna in kje lahko pričakujemo v naslednjih mesecih težave.

Potrošniki so se v zadnjem obdobju na dogajanje v Ukrajini odzvali tudi tako, da so povečali nakupe moke in olja. Zaradi kopičenja zalog so ponekod že uvedli omejitve pri nakupih. Tudi pri nas. Več o tem lahko preberete v članku: Začele so se prve omejitve, kupite lahko največ dva kosa.

Rusija in Ukrajina sta na svetovnih trgih izjemno pomembni pridelovalki hrani, zato lahko pričakujemo, da bi velika nihanja na teh trgih imela določene posledice na preskrbne verige posameznih držav, tudi Slovenije. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne pričakujejo večjega tveganja, saj je odvisnost Slovenije od neposrednega uvoza hrane iz Rusije in Ukrajine izjemno majhna. "Ukrajina je zaradi naravnih danosti zelo velika proizvajalka žit in največja svetovna izvoznica sončničnega olja, ki pa ga v Slovenijo ne izvažajo," poudarjajo.

Cene žit bodo v prihodnjih mesecih zelo nihale, dokler ne bo prišlo do ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. "V tem trenutku je povpraševanje po žitih veliko, zato cene žit in moke rastejo. Države, ki so uvažale žita iz Ukrajine in Rusije bodo sedaj iskale te surovine na drugih trgih. Slovenija uvaža pšenico predvsem iz Madžarske in Hrvaške. Poseben problem za Slovenijo predstavlja tudi preskrba z mineralnimi gnojili," pravijo na ministrstvu.

V prihodnjih mesecih tako lahko pričakujemo, da se bo čutil vpliv vojne na cene hrane. "Dvig cen surovin in energentov bo gotovo vplival na cene končnih prehrambnih proizvodov. Za koliko se bodo te cene dvignile in kdaj bodo prenesene v končne proizvode, pa v tem trenutku ni možno napovedati. V primeru dlje časa trajajoče vojne lahko pride do resnejših motenj v preskrbnih verigah, zato je ključno enotno ukrepanje in odzivanje držav članic na notranjem trgu EU," menijo na ministrstvu.

trgovina nakupovanje živila | Avtor: Profimedia Profimedia

Dokaj dobro samooskrbni

Slovenija je v zadnjih dveh letih dokaj dobro samooskrbna pri žitih, saj sta bili zadnji dve letini zelo dobri. "Na podlagi začasnih podatkov ocenjujemo, da je v letu 2021 skupni pridelek žita predvsem zaradi slabše letine koruze, pa tudi nekoliko manjšega pridelka strnega žita, za približno 8 % manjši od pridelka v letu 2020. Kljub zmanjšanju bo verjetno pridelek žita še vedno med večjimi do zdaj in za slabo desetino nad povprečjem zadnjih petih let (2016–2020). Manjši je tudi pričakovani pridelek oljnic, ki je zaradi slabe letine vseh pomembnejših vrst oljnic in veliko manjše površine oljne ogrščice v primerjavi tudi s podpovprečnim letom 2020 manjši za 8 %," navajajo na ministrstvu.

Pri nas je samooskrba praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji, pri rastlinski pa lahko precej niha zaradi letine. Let 2020 je bila zaradi rekordne letine in manjše domače porabe samooskrba več kot 100-odstotna pri koruzi (114 %), stopnja samooskrbe s pšenico se je povečala na 57 %. Koruza, pšenica in ječmen so tako vplivali na dvig samooskrbe pri agregatu žito (na 88 %), ki je bila najvišja do zdaj.

Posadili več kot leto pred tem

Na ministrstvu pravijo, da so v sezoni 2021/2022 pri žitih spet zabeležili večje število površin, posajenih z žiti. "Površina, posejana v jesenski setvi 2021 z ozimnimi žiti, s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) in krmnimi žiti (ječmenom, ovsom in tritikalo), je bila za 2 % večja od pred letom dni posejane površine njiv. Skupaj je bilo posejanih 59.351 hektarjev njiv ali za 1.328 hektarjev več. Med krušnimi žiti sejemo največ ozimne pšenice. Jeseni 2021 smo jo sejali na 28.258 hektarjih, kar je za 2 % večja površina kot pred letom dni. Površina oljnic  je ostala na ravni leta 2020 in je bila v primerjavi s petletnim obdobjem nekoliko podpovprečna," naštejejo.

Po podatkih ministrstva je bilo v letu 2020 in 2021 v Sloveniji v prahi le cca 400 ha njivskih površin, "kar je sorazmerno malo, bistvenega vpliva na oskrbo ne bi imelo".

Zaskrbljenost zaradi mineralnih gnojil

Razmere na trgu mineralnih gnojil so resne, saj se po navedbah ministrstva poroča o potencialnih zastojih pri dobavah mineralnih gnojil. "V zadnjih letih je bil glavni dobavitelj gnojil Tovarna mineralnih gnojil v Kutini na Hrvaškem, v letu 2021 pa je bil največji uvoz mineralnih gnojil iz Ruske federacije, kar pomeni, da bo treba v prihodnje poiskati alternativne tržne poti za mineralna gnojila," napovedujejo.

Delno bi lahko odvisnost od mineralnih gnojil pokrili s tehnologijami pridelave. Večji obseg zrnatih stročnic in krmnih metuljnic v setveni strukturi lahko zmanjša potrebo po uporabi dušika iz mineralnih gnojil, navajajo primer. Druga možnost je tudi uporaba nadstandardnih kmetijskih praks za bolj učinkovito rabo predvsem živinskih gnojil z zmanjšanjem izgub hranil tako pri skladiščenju kot pri njihovi aplikaciji.

Kako naprej?

"Za Slovenijo je trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na EU ravni. Vsekakor pa je treba storiti vse za dobro letino v letu 2022 in naslednjih letih," pravijo na ministrstvu.

Ključni cilj ministrstva je, da zagotavlja pogoje in potenciale za ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje ter stabilnost in odpornost dohodkov kmetijskih gospodarstev ter zagotavlja vlaganja v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter tesnejša, dolgoročnejša razmerja med primarnim sektorjem in živilskopredelovalno industrijo, ki so ključna tudi z vidika odzivanja na zaostrene gospodarske razmere. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 še ne upošteva vidika vojne v Ukrajini. "Sedaj je pripravljen tako, da zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, to pa predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi v sektorjih v težavah. Trenutno so vse države EU v fazi ocenjevanja strateških načrtov skupne kmetijske politike," povedo.

Razprave o tem, kako v luči vojne v Ukrajini naprej, še potekajo. Je pa Evropska komisija v ponedeljek sprostila finančne rezerve za pomoč najbolj prizadetim kmetijam, pri čemer bo Sloveniji pripadlo 1,7 milijona evrov. Pripravljen je bil tudi predlog, ki predvideva optimizacijo vseh površin za pridelavo hrane, kar vključuje povečanje ornih površin, pa tudi spremembe pri rabi sredstev za varstvo rastlin tudi na površinah z ekološkim namenom. Danes naj bi v Bruslju podrobneje predstavili predloge.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 19
  • optimist11 13:06 23.marec 2022.

    Kangler bo svoje bale sena prodajal po še 1x višji ceni...

  • Avatar zoo
    zoo 11:42 23.marec 2022.

    Sušaaaaa, pišite rajši, koliko namakalnih sistemov imamo v Sloveniji, in, koliko traja, da se kaj takega realizira? https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021121514021153/vzpostavitev_namakalnega_sistema_v_obcinah_ajdovscina_in_vipava/

  • sam1 10:23 23.marec 2022.

    Nič bati,če poslušamo Počivalška,Janšo pa Vrtovca,ima SSlovenija zalog za več let naprej-tako v energentih,za katere je Vrtovec trdil ,da so kupljeni in plačani že vnaprej (ne vem zakaj potem dražanje),kot v zalogah žit in ostalih prehrambenih artiklov,police v trgovinah pa ...prikaži več vsak dan bolj prazne,črpalke pa okrašene s tistimi trakovi,ki oznanjujejo ,da so zaprte.....