Reforma sodstva predvideva uvedbo le ene vrste sodišč na prvi stopnji, s čimer naj bi preprečili nastanek novih sodnih zaostankov in zagotovili bolj enakomerno obravnavo zadev v državi.
Ideja za uvedbo le ene vrste sodišč in s tem enovitega prvostopenjskega sodnika je stara že dobro desetletje, a so doslej vsi poskusi padli v vodo. V mandatu aktualne vlade je reformo začela nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, nadaljevala pa njena naslednica Andreja Katič.
"Ministrstvo je izvedlo analizo poslovanja sodišč v obdobju od 2014 do 2023. Podatki kažejo, da se pravica do učinkovitega pravnega varstva sooča z izzivi, povezanimi s podaljšanjem sodnih postopkov ter vztrajanju števila nerešenih zadev in sodnih zaostankov," je razloge za reformo strnila ministrica Katič.
Pripravljena sta predloga novih zakonov o sodiščih in o sodnikih ter noveli Zakona o Sodnem svetu in Zakona o državnem tožilstvu, s čimer Ministrstvo za pravosodje sledi tudi zavezam iz koalicijske pogodbe.
"Cilj prenove zakonodaje je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema," je dejala Katič in poudarila "razdrobljenost" naših okrajnih sodišč. "Slovenija je med evropskimi državami z največ sodnimi lokacijami na 100.000 prebivalcev. Imamo 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč," je dejala ministrica in priznala, da ta ureditev ni odpravila pomanjkljivosti.
Okrajna in okrožna sodišča bodo po novem torej združena, a je Katič poudarila, da se "sodne lokacije ne bodo ukinjale".
Izjema le v Ljubljani
Zdaj imamo na prvi stopnji okrajna in okrožna sodišča, če bodo predlagane spremembe sprejete, pa bomo imeli na prvi stopnji le okrožna sodišča. Okrajna sodišča se bodo združila z okrožnimi, izjema je okrajno sodišče v Ljubljani, ki ne bo ukinjeno, pač pa bo postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani. Območja okrožnih sodišč ostajajo enaka.
Začetek uporabe zakonodaje je predviden s prvim januarjem 2027, pri implementaciji je predvideno dveletno prehodno obdobje.
Druga velika sprememba za sodstvo je poenotenje sodnikov in tožilcev prve stopnje. Po predlogu reforme bi okrajni sodniki postali okrožni, s čimer se na prvi stopnji uvaja enoviti prvostopenjski sodnik.
Posledično se spreminja tudi upravljavska struktura sodišč. Okrožna sodišča bo še vedno vodil predsednik, zunanje oddelke pa bodo vodili sodniki, ki jih bo z letnim razporedom določil predsednik. S prenovo se predlaga tudi vzpostavitev enovitega okrožnega tožilca na prvi stopnji.
Vrhovne sodnike bi imenoval Sodni svet
Vrhovno sodišče, Višje sodišče in Okrožno sodišče v Ljubljani.
Reforma predvideva tudi prenos pristojnosti imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, če je izbrani kandidat že izvoljen v sodniško funkcijo, z državnega zbora na Sodni svet.
Predlog novega zakona o sodiščih med drugim uvaja mehanizem obveznega periodičnega nadzora nad opravljanjem zadev sodne uprave, ki se bo izvajal na vsaka tri leta. Mandat predsednikov sodišč se s sedanjih šest skrajšuje na pet let, hkrati se določa omejitev mandata na enkratno ponovitev za vse predsednike sodišč za vsa sodišča, kar pomeni, da bodo lahko kandidirali le dvakrat. Uvaja tudi nov institut suspenza predsednika sodišča. Predsednik sodišča bo lahko v suspenzu, če bo uveden postopek razrešitve ali pa če bo suspendiran kot sodnik na podlagi določb zakona o sodnikih.
Med predlaganimi novostmi je tudi dodeljevanje zadev sodnikom s pomočjo informacijskega sistema, s čimer želi predlagatelj državljanom zagotoviti pravico do poštenega sojenja.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Prvo stopnjo sodišč bi morali nadomestiti kar z AI.
Švarc pa katič, taprave dve za reforme, hahahababaaa. Litijska, dober primer te njihove reforme, pa računalniške........