Slovenija
27228 ogledov

Vodja intenzivne terapije: Imeli smo tudi mlajše brez kroničnih bolezni

Matjaž Jereb
Matjaž Jereb pojasnjuje, kako je bolezen covid-19 potekala pri bolnikih, ki so jih zdravili v UKC LJ. Sicer je naših oddelkih intenzivne terapije do danes za covid -19 umrlo "le" 11 ljudi od skupno 77 umrlih.

"Covid-19 je kužna bolezen, pri kateri ena oseba povprečno okuži dve do tri zdrave osebe," je na današnji tiskovni vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb.  "Število okuženih je seveda odvisno tudi od preventivnih ukrepov in upoštevanja le teh. Inkubacija je v povprečju dva do šest dni, lahko do 14 dni, daljša izjemoma. Bolezen je podobna ostalim okužbam dihal, gre pa za drugačno bolezen, predvsem glede pomembno višje smrtnosti bolnikov s covid-19. Pri bolnikih sta najbolj značilna vročina in kašelj, ki lahko vztraja dlje časa, pri nekaterih pa tudi motnje vonja in okusa ter utrujenost."

Umrljivost je bistveno višja kot pri gripi

Prvi primer smo v Sloveniji zabeležili v Sloveniji 4. marca. Na intenzivni oddelek je bil prvi bolnik sprejet šest dni pozneje. "Okužbo smo dokazali pri več kot 1340 osebah. Prevladujejo ženske, a težji potek bolezni je značilen za moške. Med umrlimi prevladuje moški spol," je pojasnil Jereb. "Zaradi virusne okužbe s SARS-COV-2 bolniki pogosteje umirajo. Otroci so varnejši. Težjega poteka bolezni pri otrocih do sedaj na srečo pri nas nismo zabeležili." 

koronavirus COVID-19 test Izpoved testiranke Zdravje Izpoved testiranke: Je virus med nami že krožil januarja in februarja?

Zbolevajo tudi zdravstveni delavci - do danes je zbolelo več kot 270 zdravstvenih delavcev. "Ni jasno, koliko se jih okuži na delovnem mestu," je dejal Jereb. "Moja ocena je, da je verjetnost ob upoštevanju varovalnih ukrepoov zelo majhna in ni odraz neposrednega stika z bolniki s covid-19."

Covid-19, UKC Ljubljana | Avtor: Matej Povše za UKC LJ Covid-19, UKC Ljubljana Matej Povše za UKC LJ

Na intenzivni negi UKC LJ so zdravili 34 bolnikov, povprečna starost je bila 66 let, le dva bolnika, stara 38 in 50 let nista imela kroničnih bolezni. "Oba sta že na navadnem oddelku in sta okužbo preživela brez posledic," je razložil Jereb. "Razpon bolnikov pri nas je bil do sedaj od 38 do 88 let. Trenutno imamo na intenzivni negi 11 bolnikov, deset jih je na umetnem predihavanju." 

11 od 65 intenzivno zdravljenih je umrlo

Do danes so na intenzivnih oddelkih zdravili v Sloveniji 65 bolnikov, 11 od njih jih je žal umrlo. "Starost je dejavnik tveganja, najvišja smrtnost je po 75 letu," je pojasnil Jereb. "Poleg starosti je pomemben dejavnik tveganja visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Bolezen pri večini posameznikov poteka z manj hudo klinično sliko. Je pa res, da določen odstotek bolnikov - med tri in pet odstotkov - zboli za hujšo obliko bolezni. Težji potek napovedujeta težje dihanje in občutek pomanjkanja zraka, kar je običajno razlog, da sprejmemo bolnika v bolnišnico. Do poslabšanja ne pride takoj, ampak lahko šele po sedmih do desetih dneh bolezni. Skoraj polovica kritično bolnih bolnikov žal umre, pri nas so trenutne številke ugodnejše. A še vedno imamo kar nekaj bolnikov na intenzivni negi - njihov izhod še ni predvidljiv." 

Covid-19: UKC Maribor COVID-19 Slovenija Fantastična novica glede širjenja virusa v Sloveniji

Pri bolnikih s hudo obliko bolezni velja, da se pozdravijo v treh do šestih tednih. "Povprečen čas na intenzivni negi je bil do danes pri nas deset dni," je še pojasnil Jereb. "Smrtnost v primerjavi z gripo je pomembno višja, lahko do 10-krat, ali celo do 35-krat višja kot pri navadni gripi. To je ključna razlika med eno in drugo obliko virusnih okužb."

Na intenzivni oddelek infekcijske klinike je prejšnji teden prejel japonsko zdravilo, ki bi lahko pomagalo pri boju proti novemu koronavirusu. Na oddelku so dodelali pravila, komu zdravilo predpisati, do zdaj ga ni prijel nihče. Ga pa bodo zagotovo predpisovali v naslednjih dneh. Jereb je poudaril, da je zdravilo namenjeno manj bolnim in ne tistim, ki so na intenzivni negi. Zdravilo bodo delili z drugimi bolnišnicami.

Glede vrtnitve na delo tistih, ki so covid- 19 preboleli in se vračajo v občutljivejša okolja, kot je dom upokojencev, je Jereb dejal, da nihče natanko ne ve, kdaj je bolnik bolezen  dejansko prebolel, po njegovem za to še nimajo pravih orodij. "Pri nas smo dali priporočila, da je varno okolje za vrnitev na delo 14. dni po tem, ko je izzvenela vročina." 

Nekoliko preseneča podatek, da je do danes v Sloveniji umrlo 11 ljudi, ki so se zdravili na oddelkih za intenzivno terapijo, vseh ostalih 68, - po zadnjih podatkih je namreč v Sloveniji za covid-19 umrlo 77 ljudi -  so življenja izgubili, ne da bi jih pred tem intenzivno zdravili.

Gre za strokovno odločitev, ki ni nič novega

Jereb pojasnjuje, da gre za strokovno odločitev, ki ni nič novega. "Glejte, ta strokovna odločitev ni pri Covid 19 nič drugačna, kot vsa leta prej, ko smo se srečevali z drugimi okužbami. Pri vsakem bolniku, preden ga sprejmemo na intenzivno zdravljenje nekako odločimo, ali to za njega predstavlja rešitev, ali mogoče ta sprejem pomeni samo podaljševanje agonije. Skratka, gre za oceno njegovega stanj, krhkosti, kakšne so verjetnosti, da bo preživel intenzivno zdravljenje. Če ocenjujemo, da te možnosti ni, te bolnike ne danes, ne prej, nismo sprejemali na te oddelke," je pojasnil strokovnjak z UKC Ljubljana, 

Covid-19, UKC Ljubljana | Avtor: Matej Povše za UKC LJ Covid-19, UKC Ljubljana Matej Povše za UKC LJ

Podatki o asimptomatskih bolnikih so nezanesljivi. "Prag za težave je zelo različen - marsikdo težavam z dihali ne povzroča posebne pozornosti," je še razložil Jereb in dodal, da epidemija s covid-19 v Sloveniji kljub ugodnim številkam ni končana. "Ni zaključena, ni obvladana, lahko pa rečem, da jo dobro obvladujemo. Upam in verjamem, da bo ta trend ostal v naslednjih dnevih in tednih, ko bomo sproščali ukrepe."

Med potrjeno okuženimi prevladujejo ženske, je pa težek potek bolezni pogostejši pri moških, teh je dve tretjini. Tudi med umrlimi je več moških. Zakaj, je tako, zdravniki ne vedo. "Razlog ni jasen, je to vezano na kronične bolezni, razvade značilnejše za ta sploh, na primer kajenje ali genetiko, je dodal. "Kar se prizadetosti pri mlajši populaciji tiče, je pri nas umrla  tudi mlajša ženska, po svetu tudi otroci, nihče ni varen pred slabim izhodom bolezni. Pri tistem, ki je prispel na intenzivno nego, pri teh ljudeh lahko pride do slabšega izhoda, od tromboze, bolnišničnih okužb." Po Jerebovih besedah so otroci so varnejši, pri nas težjega poteka bolezni pri otrocih še niso opazili.

Tomaž Gantar Slovenija Minister besen na direktorja doma v Ljutomeru

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 10
  • marko50 20:01 22.april 2020.

    Se peljem mimo UKC pa vidim 10 komadov zunaj na čiku pa kavici, brez mask. Ne nas fopat. Dajte že novinarji pisat keri so letos najboljši čevapi....bo bolj zanimivo....

  • SonnyBlack 23:40 21.april 2020.

    ze oni stavek v clanku...bolezen smo dokazali ...od kdaj sevte bolezen dokazuje???kolko vem se bolezen diagnosticira...ne pa dokazuje...

  • blayo 22:06 21.april 2020.

    Ne vem, jaz se tudi ne strinjsm s temi ugotovitvami. Manjka tudi podatek koliko ljudi z gripo je recimo letno hospitaliziranih na oddelkih za intenzivno terapijo in koliko od teh jih umre. Druga stvar je kužnost... če je tako visoka ...prikaži več in verjamem da je, potem je dejansko lahko trenutno tudi 10x več okuženih od uradnih evidenc kar pa pomeni, da je smrtnost v SLO pod enim procentom!