Slovenija
6351 ogledov

Generacije in zaposlitev

Selfi Profimedia
Na Zavodu za zaposlovanje RS opažajo velike razlike med generacijami pri iskanju zaposlitve.

Na zavodu za zaposlovanje opažajo, da imajo mladi več poguma za spremembe in svoje zaposlitve ne vidijo kot nekaj, kar bodo počeli do upokojitve. Po njihovem opažanju se je občutek lojalnosti podjetju z leti zmanjšal, več poudarka dajejo iskanju boljših priložnosti zase.

S sodobno tehnologijo in novimi znanji se je poleg celovite podobe vsakdanjega življenja spremenila tudi ponudba zaposlovanje na trgu dela. Mlajše generacije vstopajo na drugačen trg dela, kot so ga bile vajene generacije pred njimi. Soočajo se z različnimi zahtevami, prav tako pa so tudi same opremljene z novimi znanji.

"Kot nas uči zgodovina, je vsaka naslednja generacija drugačna od prejšnjih. Morda je danes ta razlika videti večja, saj je napredek hitrejši in nove generacije prinašajo neka druga znanja, veščine, predvsem pa drugačen odnos do dela," meni Tanja Podobnik Zec iz Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ).

Generacijske razlike so tako vidne tudi med iskalci zaposlitve. Na zavodu opažajo, da so mladi dosti bolje opremljeni z znanjem o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT), znanjem tujih jezikov, prav tako imajo razvite marsikatere kompetence, ki so jih pridobili preko opravljanja študentskega dela v času izobraževanja.

Poleg znanja IKT je ključna prav izobrazba, na zavodu so jasni, da imajo mladi brez izobrazbe slabše možnosti za zaposlitev oziroma je nabor prostih delovnih mest zanje manjši. Večina si kruh tako služi v proizvodnji.

 

 

Z vseslovensko osveščevalno akcijo Glas generacije želimo na Žurnalu24.si opozoriti na problematiko razlik med generacijam, razbiti stereotipe, povezane s posameznimi generacijami in okrepiti socialne odnose. Predvsem pa želimo povezati generacije in poglobiti njihovo medsebojno razumevanje, izboljšati pretok znanja in pogledov na svet ter zmanjšati razkorak med njimi. Projektu sledite TUKAJ.

 

Po besedah predstavnice ZRSZ so mlajše generacije sicer bolj naklonjene spremembam in svoje zaposlitve ne dojemajo kot nekaj, kar bodo počeli vse do upokojitve. Posledično je opazen manjši občutek lojalnosti podjetju in večji poudarek na iskanju boljših priložnosti zase.

Služba | Avtor: Profimedia Profimedia
Fleksibilnost mlade generacije se kaže v iskanju poenostavitev delovnih procesov in ne oziranju na upoštevanje togih pravil. To se lahko v primerih, ko so le-ta delodajalcem pomembna, odraža v številnih medgeneracijskih konfliktih.

V primerih, ko pa delodajalci spoznajo dodano vrednost fleksibilnosti in ustvarjalnosti mladih na delovnih mestih, lahko z njima le pridobijo. "Delodajalci, ki se ne bojijo direktne komunikacije mladih, se lahko tudi česa naučijo," so prepričani na zavodu.

Če se mladim očita, da so preveč fleksibilni, veliko delodajalcev ravno to pogreša pri starejših. Zanje je lahko kritično tudi pomanjkljivo znanje IKT. Na sploh pa je manj povpraševanja tudi po njihovih kompetencah, "ker so velikokrat zastarele, poleg tega pa imajo pogosto različne zdravstvene težave in omejitve".

 

Trg dela in zaposlovanje

Na zavodu so prepričani, da se ljudje bolj kot po medgeneracijskih razlikah razlikujejo v interesih, ki so relativno trajne osebnostne lastnosti. "Generacije se razlikujejo v tem, v katerih poklicih uresničujejo svoje interese. Nekoč so morda administrativne interese uresničevali za pisalnim strojem, danes za računalnikom, če omenimo le najbolj očitne razlike," razložijo.

Glede na podatke ZRSZ iz leta 2005, 2010 in 2019 lahko vseeno vidimo, kateri poklici so bili v času posameznih generacij najbolj iskani. Za starejša leta ZRSZ ne hrani podatkov v elektronski obliki, prav tako od aprila 2013 dalje nima več pregleda nad vsemi prostimi delovnimi mesti, saj delodajalci iz zasebnega sektorja niso več zakonsko obvezani objavljati prosta delovna mesta pri zavodu.

Podjetnik mora samozaposlitev ohraniti najmanj eno leto, sicer mora subvencijo v | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Kljub zgornjim omejitvam lahko vidimo, da so bila v letu 2005 najbolj zaželena delovna mesta za delavce preprostih del v predelovalnih dejavnostih (12.000), prodajalce (11.700), delavce preprostih del pri visokih gradnjah (8600) in voznike težkih tovornjakov in vlačilcev.

Do leta 2010 se razmerje najbolj zaželenih poklicev ni dosti spremenilo, na vrhu so ostali delavci preprostih del v predelovalnih dejavnostih (11.000), prodajalci (9000), na tretje mesto so poskočili vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, četrto mesto najbolj zaželenih poklicev so zasedli čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki (6500), sledili so jim natakarji (6000).

Tudi v lanskem letu so na vrhu najbolj zaželenih posameznikov na trgu dela obstali delavci preprostih del v predelovalnih dejavnostih (6800), takoj za njimi so se znašli čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki (6600) in vozniki težkih tovornjakov ter vlačilcev (6000), sledili pa so zidarji (4900) in natakarji (4600).

Spletna podoba iskalcev

Poleg novih znanj, izkušenj in tehnologij se je spremenil tudi način se iskanja zaposlitve. Sedaj je na razpolago mnogo več kanalov iskanja zaposlitve. Iskalci zaposlitve morajo dobro zavedeti kakšna znanja, izkušnje in kompetence ponujajo na trgu dela, kateri delodajalci iščejo osebe z njihovimi znanji, izkušnjami in kompetencami, na kakšen način priti do informacij o prostih delovnih mestih, pomembne so tudi osebnostne lastnosti.

Sreča Glas generacije Zdravje Bodi srečen in osreči najbližje

"Dandanes je pomembna tudi spletna podoba iskalcev zaposlitve, česar pred dvajsetimi in več leti nismo poznali. Svojo verodostojnost in zanesljivost iskalec zaposlitve dokazuje tudi na osebnih profilih na družbenih omrežjih, na kar naše stranke stalno opozarjamo. Previdnost pri deljenju vsebin danes ni odveč," opozorijo na zavodu.

Mladim, ki šele vstopajo na trg dela, sporočajo, da morajo dobro poznati trg dela. Priporočajo jim, da se na vstop pripravljajo že tekom izobraževanja. "Imeti morajo izdelane zaposlitvene cilje. To pomeni, da morajo vsaj okvirno vedeti, kaj si želijo delati oz. kaj jih zanima in si že v času šolanja pridobivati delovne izkušnje in poznavanje ciljnih podjetij," omenijo.

In dodajo, da je ključen prepričljiv CV, iz katerega so razvidna vsa znanja, izkušnje in kompetence, ki so si jih posamezniki pridobili bodisi z izobraževanjem bodisi z delom preko študentskega servisa oz. z drugimi neformalnimi izkušnjami in hobiji.

Dobro morajo znati opisati svoje osebnostne lastnosti, ki so za delodajalce vse bolj pomembne. Poleg vsega tega pa morajo obvladati tudi veščine iskanja zaposlitve. Treba je ustrezno skrbeti za svojo verodostojno spletno podobo.

Zavod za zaposlovanje

S časom se je spreminjala tudi starost prve zaposlitve. Trend zadnjih let je v padanju, če je bilo še leta 2015 povprečna starost posameznikov ob prvi zaposlitvi 24,4 leta, je v tem letu padla na 23,3. Če pogledamo še nekoliko nazaj, v leto 2005, pa je znašala 23,1 leta. Od takrat se je povprečna starost postopoma višala, vrh doživela v letih 2013 in 2015 (24,4) in začela postopoma padati.

Vpliv epidemije na zaposlovanje

Na Zavodu so sicer z namenom spremljanja vpliva epidemije na trg dela v Sloveniji že maja pripravili kratko analizo.  Ob koncu aprila 2020 je bilo tako po njihovih podatkih registriranih 88.648 brezposelnih, kar je 14,4 % več kot februarja 2020, v primerjavi z aprilom 2019 je bila brezposelnost večja za 19,9 %. 

V letošnjem marcu in aprilu se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 22.267 oseb oziroma 123,0 % več kot v primerljivem obdobju lani.  Od konca februarja do konca aprila se je brezposelnost najbolj povečala na območnih službah na zahodu države, in sicer na OS Kranj (+26,0 %), OS Koper (+22,8 %) in OS Nova Gorica (+19,1 %).

V tem obdobju so delodajalci Zavodu sporočili 11.729 prostih delovnih mest, 52,0 % manj kot v enakem lanskem obdobju.  Zaposlilo se je 8.406 brezposelnih, kar je 37,5 % manj kot marca in aprila lani.

V času krize je najbolj naraslo število brezposelnih mladih. Aprila letos je bilo v evidenci Zavoda 4.500 več mladih oziroma 2,0 odstotni točki več kot lanskega aprila. Še vedno pa največjo skupino brezposelnih predstavljajo starejši.

Kriza je po analizi Zavoda RS za zaposlovanje najbolj vplivala na gostinstvo, nadpovprečna rast brezposelnosti je še v dejavnostih prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami.

Če pogledamo zadnje razpoložljive podatke ob koncu avgusta 2020, je bilo registriranih 88.172 brezposelnih, kar je 1.225 oseb ali 1,4 % manj kot julija. Zaradi rasti v predhodnih mesecih, zlasti v aprilu in maju, pa je bilo brezposelnih 23,2 % več kot pred letom, sporočajo iz Zavoda.

Na novo se je avgusta prijavilo 5.277 brezposelnih, 23,7 % več kot v lanskem avgustu, zaposlilo pa se je 4.868 brezposelnih, 65,8 % več kot v enakem mesecu lani. V povprečju je bilo v obdobju prvih osmih mesecev brezposelnih 85.149 oseb, 13,5 % več kot v primerljivem obdobju lani. 

Misija oktober: osreči sebe in svoje najbližje

Kot smo pisali, se po številnih raziskavah tako v Sloveniji kot v tujini v teh korona časih tudi zaradi naraščanja števila brezposelnih večata stiska in tesnoba pri ljudeh. Jesensko slabšanje epidemioloških razmer pesimizem pri ljudeh še poglablja in to pri vseh generacijah.

Zato je čas, da v teh novih razmerah skupaj poiščemo čim več razlogov za srečo, osrečimo sebe in svoje najbižje. Zato na Žurnalu24.si in forumski platformi Med.Over.Net v oktobru združujemo projekta Glas generacije in Ustavi.se s sloganom: “Ko osrečim tebe, osrečim sebe.”

V oktobru bomo z vami delili konkretne nasvete za srečnejše življenje, o sreči bomo spregovorili s strokovnjaki in ambasadorji različnih generacij, obenem bomo poudarjali pomen medgeneracijskega povezovanja in dobrih medosebnih odnosov. Udeležite pa se lahko tudi najsrečnejšega natečaja s spodnjim obrazcem.

 

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.