Na sodiščih višje plače, na tožilstvih pa nič

Potem ko smo poročali o velikih razlikah v plačah med zaposlenimi na enakih delovnih mestih na različnih sodiščih, so se na naše uredništvo obrnili še zapisnikarji z državnih tožilstev. Opozarjajo, da je plačna reforma na sodiščih vsaj prinesla možnost novih, višje vrednotenih delovnih mest, medtem ko so na tožilstvih ostali pri starih nazivih in z nižjimi izhodiščnimi plačnimi razredi.

Na sodiščih novi nazivi in višji razredi, na tožilstvih pa nič

Po objavi našega članka o novem delovnem mestu 'sodelavec za sodne zadeve V oziroma VI' na sodiščih so se na Žurnal24 obrnili zapisnikarji, zaposleni na okrožnih državnih tožilstvih po Sloveniji. Trdijo, da so bili pri prenovi plačnega sistema spregledani, saj naj bi vsebinsko primerljiva delovna mesta, kot so na sodiščih, ostala na bistveno slabšem plačnem izhodišču.

Zapisnikarji na sodiščih so namreč z novim sistemom lahko dobili nov naziv 'sodelavec za sodne zadeve V oziroma VI' in s tem višje izhodiščne ter končne plačne razrede, medtem ko so zapisnikarji na tožilstvih ostali pri delovnem mestu 'zapisnikar v pravosodnem organu V', ki je uvrščeno v plačno podskupino C8 in ima izhodiščni plačni razred 5 ter končni 15. 'Sodelavec za sodne zadeve V' ima razpon od 10. do 20. plačnega razreda, 'sodelavec za sodne zadeve VI' pa od 15. do 25. plačnega razreda.

Tako je recimo nekdo, ki ima na tožilstvu večletno delovno dobo kot zapisnikar (recimo 18 let delovne dobe) in je uvrščen v 12. plačni razred (ker je njegov izhodiščni plačni razred 5) lahko v povsem neenakopravnem položaju z nekom, ki mu začne komaj teči delovna doba na sodišču kot 'sodelavcu za sodne zadeve V'. Ta je takoj uvrščen v 10. plačni razred in ga nato z napredovanji že po nekaj letih dohiti in prehiti.

Po oceni zapisnikarjev s tožilstev, to pomeni, da je med primerljivimi delovnimi mesti že v izhodišču nastala razlika več plačnih razredov: "'Sodelavci za sodne zadeve V oziroma VI' na okrožnih in okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji so privilegirani in v občutno boljšem položaju kot zapisnikarji zaposleni na okrožnih državnih tožilstvih saj gre za povsem primerljiva delovna mesta. S plačno reformo se je naredila nepoštena in neenakopravna obravnava med zapisnikarji na sodiščih in tožilstvih, saj se je samo zapisnikarjem na sodiščih uveljavil ta nov naziv, s čimer so se občutno povzpeli po plačni lestvici in pridobili kar nekaj plačnih razredov, zapisnikarji na tožilstvih pa smo ostali na istem in nismo bili deležni novega naziva." 

Poleg tega zapisnikarji na tožilstvih poudarjajo, da "je zapisnikarjev na sodiščih bistveno več kot na tožilstvih, kar kaže na to, da so zapisnikarji na tožilstvih tudi bistveno bolj obremenjeni".

"Če so sodišče in očitno tudi sindikati lahko našli način za pridobitev novega naziva in z njim uspeli poskrbeti za svoje zaposlene, zahtevamo, da se to tudi naredi za zapisnikarje na tožilstvu. Še zlasti ker je zaposlenih zapisnikarjev na tožilstvih občutno manj kot pa na sodiščih," so zapisnikarji z državnih tožilstev jezni, da so sodišča v pogajanjih dobila nov naziv, tožilstva pa ne. "Imamo občutek, da smo spregledani, zapostavljeni oziroma pozabljeni," še dodajajo.

Spomnimo: Niso vsi zapisnikarji na sodiščih postali 'sodelavci za sodne zadeve'

Kot smo že poročali, pri delovnem mestu 'sodelavec za sodne zadeve' na sodiščih ne gre za prenovljeno delovno mesto 'sodnega zapisnikarja' ali 'pravosodnega sodelavca', temveč za novo delovno mesto, ki so ga z uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih vzpostavili 13. decembra 2024, a je bilo predlagano že v Beli knjigi o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev iz oktobra 2021. Delovna mesta 'sodnih zapisnikarjev V-I' (plačna skupina J) in 'pravosodnih sodelavcev' (vodij vpisnikov; plačna podskupina C2) torej še vedno obstajajo. Na teh delovnih mestih pa ostajajo tudi številni delavci, namreč sodiščem ni treba vključiti novega delovnega mesta 'sodelavec za sodne zadeve' – uredba in kolektivna pogodba z naborom novih delovnih mest dajeta zgolj možnost, da se ta delovna mesta sistemizirajo pri proračunskem uporabniku, ni pa to obveza proračunskega uporabnika. Tako so na nekaterih okrožnih sodiščih po Sloveniji delovno mesto 'sodelavec za sodne zadeve' uvedli, vanj razporedili delavce, ki so prej zasedali delovna mesta 'sodnih zapisnikarjev' in 'pravosodnih sodelavcev', in tako tem delavcem zagotovili višje plače, na nekaterih okrožnih sodiščih po Sloveniji pa ne.

Slovenija Javni sektor: Nekateri šefi so zaposlenim uredili višje plače

Poleg tega vsako okrožno sodišče samo odloča, v kateri plačni razred bo uvrščeno novo delovno mesto 'sodelavec za sodne zadeve'. Zato prihaja do velikih razlik v plačah med zaposlenimi na enakih delovnih mestih, saj nekatera sodišča 'sodelavce za sodne zadeve V' razporejajo višje, druga pa nižje. Razlika v plači za isto delovno mesto znaša na različnih okrožnih sodiščih tudi do 600 evrov.

Vrhovno državno tožilstvo: "Razmerja ostajajo enaka kot prej"

Na Vrhovnem državnem tožilstvu trdijo, da so razmerja med zapisnikarji na sodiščih in na tožilstvih tudi po plačni reformi ostala enaka kot prej: "Razmerja med zapisnikarji na sodiščih in državnih tožilstvih ostajajo nespremenjena oziroma enaka kot pred 1. januarjem 2025." Poudarjajo, da sta delovno mesto 'sodnega zapisnikarja' ali 'pravosodnega sodelavca' na sodiščih primerljivi (tako po prejšnji kot po novi ureditvi) z delovnima mestoma 'zapisnikar v pravosodnem organu' in 'pravosodni sodelavec za preiskovalno kazenske zadeve', ki sta delovni mesti na državnem tožilstvu. 

Zato v pogajanjih za nova delovna mesta oziroma nove nazive za zapisnikarje na državnih tožilstvih sploh niso podali predloga: "Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije ni podalo predloga za nove nazive ali nova delovna mesta, saj menimo, da je položaj zapisnikarjev na sodiščih in državnih tožilstvih primerljiv."

Sicer priznavajo, da Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pri pripravi Bele knjige ni sodelovalo. Dokument je namreč pripravila delovna skupina, sestavljena iz tedanjih predstavnikov Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za javno upravo, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Sindikata delavcev v pravosodju, v skladu s stavkovnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom delavcev v pravosodju. "Je pa Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije s tedanjim imenovanjem svojega predstavnika v pogajalsko skupino na vladni strani sodelovalo v pogajalskem procesu s sindikati," pojasnjujejo.

Ministrstvo: "Novih posegov pred koncem reforme ne bo"

Na ministrstvu za javno upravo so dejali, da so bili "vsi predstavniki pravosodnih organov in tudi predstavniki sindikatov vključeni v pogajanja v okviru stebra", zato novih posegov pred letom 2028 ne bo: "Novi posegi glede uvrstitev delovnih mest pred zaključkom plačne reforme niso predvideni." Za zaposlene na tožilstvih to pomeni, da pred koncem plačne reforme novih posegov v uvrstitve delovnih mest ni pričakovati.

nika.vajnhandl@styria-media.si