Šport
35 ogledov

Na Bledu ne le za kolajne, tudi za London

bled veslanje sp 2011
1/6
Reuters
Bled bo do četrtega septembra vnovič gostil veslaško svetovno prvenstvo, po letih 1966, 1979 in 1989 že četrto. Podatek vsekakor potrjuje priljubljenost Bleda pri mednarodni zvezi, saj je prvenstvo štirikrat doslej gostil le Luzern, ki velja za Meko svetovnega veslanja.

Veslaška SP so na sporedu od leta 1962, ko je prvo prvenstvo gostil švicarski Luzern, drugo pa štiri leta pozneje Bled. V začetku so se veslači na SP pomerili le vsaka štiri leta. Od leta 1974 pa je Mednarodna veslaška zveza (Fisa) spremenila sistem tekmovanja in SP je vsakoletni vrh veslaške sezone, izjema je le vsako četrto leto, ko se veslači pomerijo na olimpijskih igrah. Veslači se pomerijo v 23 disciplinah, od tega 14 olimpijskih, ki imajo pri veslaških velesilah tudi največji pomen. Del SP so olimpijske kvalifikacije, ki vsako leto potekajo na zadnjem prvenstvu neposredno pred igrami. Tokrat je ta vloga pripadla Bledu in večina posadk, ki se bo v olimpijskih disciplinah uvrstila do 10. oziroma 11. mesta, si bo že zagotovila pot na igre prihodnje leto v Londonu. Tak je tudi cilj vseh slovenskih posadk, kot rezervna možnost pa bo prihodnje leto za popolnitev kvot v posameznih disciplinah še kvalifikacijska regata v Luzernu.


Slovenski tabor načrtuje, da bo povečal kolekcijo 21 odličij z največjih tekmovanj doslej, med katerimi so jih slovenski reprezentanti pet osvojili na olimpijskih igrah, 16 pa na SP. Prvo medaljo sta slovenskemu veslanju leta 1988 na OI v Seulu priborila Sadik Mujkić in Bojan Prešeren v dvojcu brez krmarja, leto dni kasneje pa sta za prvo medaljo na SP na domačem jezeru poskrbela Milan Janša in Robert Kraševec. Za zadnjo medaljo s SP, kot prejšnji je bila tudi ta bronasta, pa so leta 2009 v Poznanu na Poljskem poskrbeli Miha in Tomaž Pirih, Rok Kolander in Rok Rozman. Glavni junak slovenskih veslačev je in ostaja Iztok Čop, ki bo po lanskem izpuščenem prvenstvu še 20. nastopil na največji tekmi sezone in kljub napolnjenim 39 letom skušal še povečati svojo zbirko 15 osvojenih medalj. Njegov partner v dvojnem dvojcu je Luka Špik, skaterim je v karieri žel največje uspehe. Od petih zlatih medalj, kolikor jih je osvojil Čop in Slovenija, je Gorenjec namreč kar štiri osvojil skupaj s Špikom, enkrat, leta 1995 v Tampereju na Finskem, pa je bil tudi svetovni prvak v prestižnem skifu.


Slovenske medalje na veslaških svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah:

1988, OI (Seul): 3. dvojec brez krmarja (Mujkić, Prešeren);
1989, SP (Bled): 3. dvojec s krmarjem (Janša, Kraševec, Slivnik);
1990, SP (Lake Barington): 3. dvojec s krmarjem (Janša, Kraševec, Eržen);
1991, SP (Dunaj): 2. dvojec brez krmarja (Čop, Žvegelj);
1992, OI (Barcelona): 3. četverec brez krmarja (Janša, Klemenčič, Mujkić, Mirjanič);
3. dvojec brez krmarja (Čop, Žvegelj);
1993, SP (Račice): 3. dvojec brez krmarja (Čop, Žvegelj);
1994, SP (Indianapolis): 3. Iztok Čop, skif;
1995, SP (Tampere): 1. Iztok Čop, skif;
1999, SP (St. Catharines): 1. dvojni dvojec (Čop, Špik);
2000, OI (Sydney): 1. dvojni dvojec (Čop, Špik);
2001, SP (Luzern): 2. Iztok Čop, skif;
3. četverec brez krmarja (Janša, Klemenčič, Prelog, Kolander);
2002, SP (Sevilla): 2. Iztok Čop, skif;
2003, SP (Milano): 3. Iztok Čop, skif;
2004, OI (Atene): 2. dvojni dvojec (Čop, Špik);
2005, SP (Gifu): 1. dvojni dvojec (Čop, Špik);
2. dvojni četverec (Čop, Špik, Mizerit, Prelog);
2006, SP (Eton): 2. dvojni dvojec (Čop, Špik);
2007, SP (München): 1. dvojni dvojec (Čop, Špik);
2009, SP (Poznan): 3. četverec brez krmarja (M. Pirih, T. Pirih, Kolander, Rozman).

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.