Vzponi 1. kategorije

Col de Peyresourde, Col d'Aspin, Col de Portel, Pratonevoso

Dirko po Franciji smo vam že predstavili, vendar smo najtežje etape zgolj omenili, zato se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na najzahtevnejše vzpone, na tiste, ki so v zgodovini določali velike zmagovalce in poražence francoskega kroga.

Preberite še ...

Francoski krog z italijanskim pridihom Kdo namesto Contadorja Kdaj bo te idiote izučilo? Razumevanje kolesarskega jezika Za kolesarske nevedneže

Začelo se je s Peyresourdom
Prva etapa je za nami in pokazalo se je, da so bili v ospredju samo tisti najboljši, ki naj bi se borili za končno zmago. Že šesta etapa je bila kar pošteno razgibana, vendar težjih vzponov kolesarjem še ni bilo treba premagovati, čeprav je prišlo do menjave rumene majice.  Zares pa bo šlo v nedeljo v etapi od Toulousa do Bagneresa .

Na 224 kilometrov dolgi poti bo kar sedem prelazov, od tega sta zadnja dva kategorizirana kot vzpona prve kategorije. Najprej 13,2 kilometra dolgi Col de Peyresourde, katerega povprečni naklon je 7,1 odstotka, pred ciljem pa bo na vrsto prišel še kilometer krajši in, sodeč po naklonu (6,5 odstotka), tudi nekoliko lažji Col d'Aspin .

Marco Pantani si je z napadom na Galibier privozil rumeno majico in zmago na Touru 1998. Italijan ima tudi najboljši čas vzpona na Alpe d'Huez. © Action Images

Hautacam: Prvenec Otxoe in Armstrongova lekcija
Deseta etapa bo dolga "samo" 156 kilometrov, vendar zelo zahtevna, saj bodo morali kolesarji premagati kar dva vzpona ekstra kategorije. Na 106. kilometru bo najprej sloviti Col du Tourmalet , do vrha katerega vodi skoraj 18 kilometrov dolga cesta s povprečnim naklonom 7,5 odstotka. Tourmalet je eden izmed "spomenikov" Dirke po Franciji, kjer se je prvič pojavil leta 1910, ko ga je najhitreje prepeljal Octave Lepize . Od takrat so se kolesarji čez ta vzpon povzpeli kar 46-krat. Prav zato ni čudno, da je na vrhu postavljen spomenik Jacquesu Goddetu , direktorju Toura od leta 1936 do 1987.

Vendar Tourmalet tokrat ne bo določil zmagovalca etape, saj bo cilj zahtevne preizkušnje gostil precej manj poznani, a zato nič lažji  Hautacam , ki bo kolesarje gostil šele četrtič v zgodovini. Prvi zmagovalec dobrih 14 kilometrov dolgega vzpona (povprečni naklon: 7,2 odstotka) je leta 1994 postal Luc Leblanc , dve leti pozneje je bil na vrhu najhitrejši zmagovalec Toura Bjarne Riis , leta 2000 pa se je zmage po dolgem pobegu veselil Javier Otxoa .

Hautacam (ciljni vzpon)

Dolžina: 14,4 km Povp. naklon: 7,2 % Nadmorska višina: 1520 m

Prav tega leta je Lance Armstrong vsej konkurenci dokazal, da je izvrstno pripravljen, in z izjemno vožnjo do tal potolkel Jana Ullricha, Marca Pantanija, Andreasa Klodna, Josebeja Belokija … Zagotovo bo to etapa, ki bo že pokazala, kdo se bo še lahko potegoval za skupno zmago na letošnjem Touru.

Damiano Cunego si je v zadnjih dneh še posebej podrobno ogledal ciljni vzpon do Pratonevosa. © Reuters

Col du Tourmalet

Dolžina: 17,7 km Povp. naklon: 7,5 % Nadmorska višina: 2115 m

Kdo bo nasledil Garzellija?
Col de Portel – vzpon prve kategorije, dolg 12,6 kilometra – v 11. etapi ne bo odločal o ničemer, vsaj kar se skupnega seštevka tiče. Drugačno vlogo pa bosta odigrala vzpona v 15. etapi. Najprej bodo kolesarji premagali vzpon ekstra kategorije, 20,5 kilometra dolgi Col Agnel , s povprečnim naklonom 6,6 odstotka. Agnel, ki se dviga 2744 metrov nad morjem, od konca druge svetovne vojne velja za najvišje ležeči mednarodni prelaz, prej je to vlogo imel Stelvio , vendar je po vojni prišlo do sprememb meje.

Federico Bahamontes je bil kar dvakrat zaporedoma najboljši na letos najvišji točki Toura, Col de la Bonettu. © AFP

Cilj "italijanske" etape pa bo na vrhu Pratonevosa , vzpona prve kategorije, ki Dirke po Franciji še ni gostil. Vendar pa ga kolesarji vseeno še kako dobro poznajo z italijanske pentlje. Leta 1996 si je prav tukaj Pavel Tonkov privozil etapno zmago in naredil velik korak k zmagi v skupnem seštevku Gira . Leta 2000 se je zmage veselil Stefano Garzelli , premagal je nosilca roza majice Francesca Casagrandeja , ki je v nadaljevanju Gira majico tudi dokončno prepustil Garzelliju.

Najvišji prelaz v Evropi: Col de la Bonette
Čeprav se 157 kilometrov dolga 16. etapa ne bo končala z zaključnim vzponom, bo še kako zahtevna, saj bosta na sporedu kar dva najvišje ocenjena prelaza. Na 72. kilometru bo vrh dobrih 21 kilometrov dolgega prelaza Lombarde . Pred zavitim spustom do cilja v Jausiersu , mestecu z dobrimi tisoč prebivalci, pa bo še vzpon do najvišje točke v Evropi , do katere vodi cesta. Do 2802 metrov visokega prelaza Bonette .

Kolesarji se bodo tukaj spoprijeli z več kot 25 kilometri vzpona s povprečnim naklonom 6,5 odstotka. Tudi Bonette je bolj ali manj novinec na Dirkah po Franciji, saj je bil Tour čez ta prelaz speljan samo trikrat. Prvič leta 1962, drugič pa dve leti pozneje. Obakrat se je na vrh prvi pripeljal španski hribolazec Federico Bahamontes , poznan tudi pod vzdevkom "Orel iz Toleda". Zadnjič so se kolesarji čez Bonette podali leta 1993, ko je bil najhitrejši Robert Millar .

V Pratonevosu se je leta 2000 zmage veselil Stefano Garzelli, vendar v sklopu Dirke po Italiji. © AFP

Col de la Bonette

Dolžina: 25,5 km Povp. naklon: 6,5 % Nadmorska višina: 2802 m

"Peš" na Galibier
Če organizatorji v traso uvrstijo vzpon na Alpe d'Huez , potem je jasno, da tako etapo vsi nemudoma uvrstijo med kraljevske. Tudi tokrat bo tako, saj bodo na preizkušnji, dolgi dobrih 210 kilometrov, kar trije "ekstrakategorniki". Najprej bo na vrsto prišel 2645 metrov visoki Col du Galibier , ki pa bo tokrat izpeljan iz krajše in lažje strani. Namesto 35 kilometrov vzpona jih bodo morali kolesarji prekolesariti dobrih 20.

Galibier je kar nekakšna zvezda stalnica francoske pentlje, saj je bil samo po vojni kar 29-krat uvrščen v traso Toura. Prvič pa so se kolesarji tu čez peljali daljnega leta 1911. Takrat je zmagal Emile Georget , ki je bil poleg Paula Doboca in Gustava Garrigouja edini, ki je vzpon premagal, ne da bi sestopil s kolesa.

Col du Galibier

Dolžina: 20,9 km Povp. naklon: 5,6 % Nadmorska višina: 2645 m

Tu so se tako v daljni kot bližnji preteklosti pisale številne zgodbe, pogostokrat pa so se tudi določali zmagovalci v skupnem seštevku. Tako je leta 1998 Marco Pantani prav na Galibier pobegnil Janu Ullrichu , ki je v tisti etapi Italijanu prepustil tudi rumeno majico, lani je prek tega prelaza prvi pripeljal mladi Mauricio Soler , predlani Michael Rasmussen , leta 2005 pa Aleksander Vinokurov . Gre za prestižni vzpon, zato ni čudno, da je na vrhu spomenik Henrija Desgrangea , ustanovitelja in prvega direktorja Dirke po Francije.

Tako se je Fausto Coppi vozil svoji drugi zamgi na Alpe d'Huezu naproti. © AFP

Alpe d’Huez

Dolžina: 13,8 km Povp. naklon: 7,9 % Nadmorska višina: 1680 m

Alpe d'Huez: Pantani nesporno najhitrejši
Croix de Fer bo drugi in predzadnji vzpon v etapi, zadnji pa bo že prej omenjni Alpe d'Huez, ki je kolesarsko karavano gostil že 25-krat. Prvič so se kolesarji nanj povzpeli leta 1952, zmage se je takrat veselil legendarni Fausto Coppi . Vsakemu zmagovalcu v čast organizatorji poimenujejo enega izmed 21 ovinkov, ki jih morajo kolesarji prevoziti v skoraj 14 kilometrih 7,9-odstotnega vzpona. Dveh zmag so se do zdaj veselili samo štirje tekmovalci, in sicer Hennie Kuiper (leta 1977 in 1978), Gianni Bugno (leta 1990 in 1991), Marco Pantani (leta 1995 in 1997) in Lance Armstrong (leta 2001 in 2004). Zadnji zmagovalec je Luksemburžan Frank Schleck , ki je tu slavil pred dvema letoma.

Pogled na znamenite zavoje po cesti proti Alpe d'Huezu © AFP

Na tem vzponu zmagovalcu vsako leto odmerijo, koliko časa potrebuje do vrha. Za zdaj rekord še vedno drži zdaj že pokojni Marco Pantani , ki je v treh letih postavil tri še zdaj nedosegljive časovne znamke. Še najbolj se mu je leta 1997 približal Ullrich, medtem ko je Armstrong leta 2004, ko je bil na sporedu gorski kronometer, dosegel peti čas v zgodovini tega vzpona. Seveda se pri teh merjenjih porajajo dvomi o tem, od kod naj se čas meri, vendar so "strokovnjaki" vse upoštevali, tako da so ti časi med sabo primerljivi. Bo v prihodnosti sploh lahko kdo še izboljšal neverjetni dosežek Pantanija?

Col de la Lombarde

Dolžina: 21,5 km Povp. naklon: 6,9 % Nadmorska višina: 2351 m

Seveda so še številni vzponi, ki jih tukaj nismo omenili, poleg tega bosta o zmagovalcu v veliki meri odločali tudi obe posamični vožnji na čas, vendar pa smo vseeno omenili in opisali tiste vzpone, ki bodo vključeni v traso letošnje Dirke po Franciji in ki so v preteklosti na tritedenski preizkušnji pustili največji pečat.