Spet smo ga vključili v traso, ker želimo, da bi se spet začelo govoriti o kolesarstvu in ne o dopingu. Victor Cordero

Vzponi bodo določili zmagovalca 63. kolesarske Dirke po Španiji . Tako pravijo strokovnjaki in to lahko razpoznamo iz besed različnih favoritov. Prav zato vam bomo v nadaljevanju opisali nekaj najtežjih vzponov, ki jih bodo morali kolesarji premagati, če bodo želeli videti cilj v Madridu.

Andorra in Pla de Beret
"Ta bo najtežja že zaradi dolžine pa tudi zaradi zadnjega vzpona," je sedmo in obenem tudi prvo gorsko etapo od Barbastra do Andorre opisal Alejandro Valverde . Na 224 kilometrov dolgi preizkušnji bodo na sporedu kar štirje vzponi. Najprej drugokategornik Port de Montllobat , potem Collado de Faidella in vzpon prve kategorije Alto de la Rabassa . Dirko bo začinil prvi ekstrakategornik, natančneje vzpon proti 2.050 metrov visoki Naturlandiji-La Rabassi v Andorri . Ta vzpon je dolg kar 16 kilometrov in bo med najboljšimi že naredil določene razlike. Sicer pa je Andorra v preteklosti že kar 16-krat gostila kolesarje. Tukaj se je zmage prvi veselil Esteban Martin leta 1965, zadnji zmagovalec pa je bil Denis Menčov .

Igro Anton računa, da bo na najtežjih vzponih odigral vidnejšo vlogo. © Reuters

Tudi osma etapa ne bo ravno mačji kašelj. To bo druga priložnost za hribolazce, da nadoknadijo izgubljeno iz prvih dni. Za razliko od prejšnjega dne bo s 152 kilometri precej krajša. Vendar zato ne bo nič lažja, saj bodo kolesarje pričakali kar štirje kategorizirani prelazi, tudi najvišji na letošnji Vuelti. Start bo v Andorri, cilj pa na slovitem Pla de Beretu . Najprej bo na sporedu prelaz prve kategorije Canto , ki mu bo sledil Enveny , najtežji del dirke pa bosta predstavljala zadnja dva vzpona.

La Bonaigua , 2.070 metrov visoki prelaz, bo ogrevanje pred zaključnim Pla de Beretom, ki je v preteklosti vedno poskrbel za selekcijo med najboljšimi. Pla de Beret je cilj Vuelte gostil sicer samo trikrat, prvi zmagovalec je bil leta 1992 Jon Unzaga , tri leta pozneje se je zmage veselil Alex Zulle , pred petimi leti pa je zmagal nekdanji španski državni prvak Joaquín Rodríguez . Sicer pa se je leta 2006 tukaj končala tudi 11. etapa Dirke po Franciji. Takrat je sprint trojice kolesarjev dobil prav Denis Menčov.

Angliru je za kolesarje kot zid
"Spet smo ga vključili v traso, ker želimo, da bi se spet začelo govoriti o kolesarstvu in ne o dopingu," je razložil Victor Cordero , ki se je odločil, da bo kolesarje po letu 2002 spet popeljal na znameniti Angliru. Vzpon na Angliru je pravzaprav zaščitni znak Vuelte, čeprav je bil do zdaj izpeljan samo trikrat in so se v preteklosti mnogi kolesarji pritoževali nad brutalnostjo tega vzpona.

Preberite še ...

Napoved Dirke po Španiji

David Millar se je v znamenje protesta celo ustavil pol metra pred ciljno črto in je moral pozneje tudi odstopiti. Več o tem vzponu boste na zurnal24.si izvedeli v naslednjih dneh, zato naj samo povemo, da Angliru ne bo edini vzpon v trinajsti etapi. Pred tem bodo še trije vzponi prve kategorije, zaradi katerih bo etapa še toliko težja. Najprej bo Arnicio , sledila pa mu bosta še Colladona in Cordal .

Samo dan po Angliruju bo sledila še ena zahtevna preizkušnja. Start 14., 158 kilometrov dolge etape bo v Oviedu , na poti do vzpona, ki bo kolesarje pripeljal do zimskega športnega središča Fuentes , pa bodo morali "preživeli" premagati kar pet kategoriziranih vzponov. Najprej tri tretje kategorije, nato pa bosta sledila še prelaza prve kategorije, najprej Colladona , nato pa še Colladiella . Vse skupaj pa bo zgolj nekakšno ogrevanje pred prej omenjenim ciljnim vzponom. To smučarsko središče bo prvič gostilo cilj kakšne izmed etap španskega kroga, sicer pa gre za vzpon prve kategorije.

Carlos Sastre dobro pozna recept, kako priti do zmage na najtežjih vzponih. © Reuters

Poslastica je gorski kronometer
Etapa, ki bo dokončno določila zmagovalca 63. Dirke po Španiji, pa bo brez dvoma predzadnja. Organizatorji so poskrbeli, da se bodo dan pred ciljem v Madridu kolesarji pomerili na gorskem kronometru – od mesta La Granja de San Ildefonso do 1870 metrov visokega ciljnega vzpona do Navacerrade . Vsak, ki bo hotel obleči zlato majico, bo moral teh 17 kilometrov odpeljati "na polno". Prva dva kilometra vzpona sta bolj ali manj ravninska, naslednjih osem kilometrov je že nekoliko strmejših, zadnjih sedem kilometrov pa je tistih pravih gorskih, kjer kakršnegakoli taktiziranja ne bo več. Pred leti, natančneje leta 1998, je bil v Navacerradi že cilj ene izmed etap. Takrat se je zmage veselil Andrej Zinčenko , vendar tedaj etapa ni odločala o tem, kdo bo dobil Vuelto. Tokrat pa bo skoraj zagotovo povsem drugače.

Priložnosti za napade hribolazcev bo torej več kot dovolj, organizatorji pa so z nekoliko krajšimi etapami tudi poskrbeli, da se bo vseskozi kaj dogajalo in da obenem ne bodo preveč obremenjevali kolesarjev. Vsekakor bodo vsaj te gorske etape vredne ogleda.