Po podatkih, ki so na družbenem omrežju Twitter pricurljali v javnost, je na drugem poskusnem glasovanju največ glasov dobil Antonio Guterres, in sicer 11 za, 2 proti in 2 nevtralna. Na drugem mestu naj bi bil Vuk Jeremić, na tretjem Susanna Malcorra, Danilo Türk pa naj bi s 7 glasovi za, 5 proti in 3 nevtralnimi pristal na četrtem mestu. Podatki so neuradni, saj je glasovanje tajno.
Anketa Svetovne federacije društev za Združene narode (WFUNA), v kateri so spraševali, v kakšnem vrstnem redu bodo po njihovem mnenju končali kandidati v drugem poskusnem glasovanju za izbiro novega generalnega sekretarja ZN, je Türka sicer postavila na prvo mesto.
Türk: Drugi krog je bil taktičen
"Drugi krog je bil zamišljen kot taktično narejen krog, da se malo premešajo glasovi in se naredi podlaga za pogajanja, ki bodo sledila v septembru in oktobru," je po glasovanju dejal nekdanji slovenski predsednik. Ob tem je spomnil, da je pri vseh kandidatih glede na prvi krog glasovanja v drugem mogoče opaziti padec podpore.
Spomnil je tudi na izjave veleposlanikov držav članic VS, da bo proces trajal še dva do tri mesece. "Mislim, da je v tej luči rezultat zelo dober in da bomo s člani VS in drugimi govorili tudi septembra," je poudaril. Sam sicer namerava podporo nabirati tako kot doslej - "s posvetovanji, s pogovori in v duhu kreativnosti in dobre vere", je še dodal.
Türka hvalijo, a tudi kritizirajo
Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk se je prejšnji mesec izkazal za enega izmed dveh favoritov v bitki za položaj generalnega sekretarja ZN, čeprav pred tem ni bil preveč znan oz. favoriziran, ocenjuje ameriška strokovna revija Foreign Policy. Ob tem prinaša obsežno predstavitev Türka, tako s hvalo kot s kritikami.
Türku, ki je na prvem glasovanju prejel 11 glasov s spodbudo kandidaturi in dva, ki sta mu jo odsvetovala, ima najhujšo konkurenco v nekdanjem visokem komisarju ZN za begunce Antoniu Guterresu, ki je na prvem glasovanju dobil 12 glasov v spodbudo in nobenega glasu, ki bi mu kandidaturo odsvetovala, spominja Foreign Policy.
Kot dodaja, je Türk, čeprav se zunaj zaliva Turtle Bay (kjer je sedež ZN v New Yorku) drži ob strani, dobro znana osebnost v svetu diplomacije ZN. Med letoma 1992 in 2000 je služil kot prvi veleposlanik Slovenije pri ZN, nato pa je postal pomočnik generalnega sekretarja ZN za političnega zadeve. Na tem položaju je bil pet let.
Pameten in načelen, ampak ...
Türkovi kolegi v ZN se spominjajo "pametnega in načelnega" učenjaka. V letih v New Yorku se je "kar dobro izkazal", je povedal nekdanji član kabineta dveh generalnih sekretarjev ZN Robert Orr. "Pozna veliko ljudi in veliko ljudi pozna njega."
Na drugi strani pa je več drugih uradnikov in diplomatov pri ZN, ki so tesno sodelovali s Türkom, izrazilo dvom v njegove vodstvene sposobnosti. Opisali so ga namreč kot prekomerno previdnega menedžerja z veliko manj karizme, kot jo ima njegov glavni izzivalec Guterres, nekdanji portugalski premier.
Türk ne zna osvojiti src, le glave
"Zdi se mi, da je Guterres osvojil srca in glave, medtem ko je Türk osvojil zgolj glave," je povedal nek visok diplomat. Drugi so kritično govorili o Türkovem občutku, da je do nečesa upravičen - v povezavi z njegovim vihravim odhodom iz ZN pred več kot desetletjem, ko so ga spregledali pri napredovanju za položaj podsekretarja za politične zadeve.
Oditi bi moral brez odstopnega pisma
Takrat je Türk napisal odstopno pismo, ki se je številnim njegovim podrejenim in kolegom zdelo zlovoljno. Menili so, da bi bilo častno, da bi Türk pogoltnil svoj ponos in odšel tišini, če je bil najboljši kandidat ali ne. Njegovo pismo pa je preprosto izpadlo kot posredno žaljivo do njegovega tekmeca za položaj, nigerijskega diplomata Ibrahima Gambarija.
Türk je v odgovoru na očitke glede načina odhoda iz ZN za Foreign Policy navedel, da te odločitve ne obžaluje. Takrat se mu je zdelo, da bi lahko naredil kaj dobrega za ZN. A želel se je tudi vrniti v akademsko življenje, ugotovil pa je tudi, da ima veliko željo po tem, da spiše prvi učbenik o mednarodnem pravu v slovenščini. Tega je končal leta 2007, ko je tudi vodil uspešno volilno kampanjo za predsednika.
Kot še piše Foreign Policy, ZDA še niso nakazale, kdo je zanje najprimernejši kandidat za generalnega sekretarja ZN, a ameriški diplomati na Türka že dolgo gledajo z naklonjenostjo.
Glede na ameriške diplomatske dosjeje, ki jih je leta 2007 objavil Wikileaks, je nekdanji ameriški veleposlanik Türka opisal kot "svetlečo zvezdo med slovenskimi politiki in diplomati", ki je v času, ki ga je preživel v New Yorku, "odluščil vaško miselnost, ki jo številni njegovi sodobniki še kar ohranjajo".
Velika Britanija in Francija bi raje Guterresa
Kakšna je podpora Türku med evropskimi članicami VS ZN s pravico veta, je manj jasno. Velika Britanija in Francija očitno favorizirata Guterresa. Za zdaj tudi ni jasno, kako je zapisan pri Moskvi, pri čemer pa ima asa v rokavu.
Rusija je jasno nakazala svojo preferenco za kandidata iz skupine držav Vzhodna Evropa, ki še nikoli ni dala generalnega sekretarja. To pomeni, da bi Türk lahko prišel na vrsto. Sam je izrazil upanje, da mu bo uspelo premostiti ruske skrbi. "Vedno sem imel dobre delovne odnose z Rusko federacijo," je navedel za Foreign Policy.
Vprašanje pa je, ali je Türk močan voditelj, ki si ga ZDA in evropske partnerice po lastnih navedbah želijo v Turtle Bayu za spopad s širokim naborom kriz.
Spozna se, a nikoli ne zavzame trdnega stališča
"Spozna se na stvari," je dejal nek uradnik pri ZN. "A sprašujem se, ali bi pred močjo govoril resnico. Menim, da ne. Če bi postal generalni sekretar, bi to bilo le nadaljevanje tega, kar imamo sedaj," je dodal. Nek drugi uradnik pa ga je opisal kot zelo pametnega, zelo razgledanega, še posebej, ko gre za človekove pravice. "A še nikoli ga nisem pri nobeni stvari videl zavzeti trdnega stališča."
Kompromis pogosto ključna sestavina miru
"Ne pozabimo, da je kompromis najpogosteje ključna sestavina miru," je še poudaril Türk. "Za ZN je to pomembno - v razmerah, ko se pogaja o mirovnih dogovorih in ko se med članicami VS ali v sekretariatu išče pristop enotne politike," je še poudaril Türk.
dezurni@zurnal24.si
Navedi vsaj eno korist,ki bi jo Slovenci imeli od njegovega predsedovanja UN.Vsaj eno.Še davka od previsoke plače ne bi čikala Slovenija.Nič od nič.Razumeš?
Nihče ni bil tako drag za Slovenijo do sedaj kot pleško in sluzavi cmerar.
Ti maš tudi eno skopano luknjo v tupi glavi !!! Verjetno maš bujno čupo, ker je od spodaj .................dobro pognojena. ;-)))))Kolko kaj stane tole Türško afnanje ??? Tip ni poceni !!!