Svet
0 ogledov

Predsednika ne bodo spustili v državo

V Hondurasu vladajo napete rezmere med vojsko, ki je prevzela oblast, in podporn Žurnal24 main
Prehodna hoduraška vlada je sporočila, da se odstavljeni predsednik Manuel Zelaya ne sme vrniti v domovino. Organizacija ameriških držav je Honduras izključila iz svojih vrst.

"Izdal sem ukaz, da ga ne smejo spustiti v državo, pa naj se zgodi, kar se hoče," je trenutni skrbnik honduraškega zunanjega ministrstva Enrique Ortez odgovoril na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bi se odstavljeni predsednik Manuel Zelaya odločil za vrnitev. Dodal je, da ne želijo, da bi se predsedniku kaj zgodilo, da bi umrl, ali da ga ranili.

Prva izključitev po 1962
Ker prevratniška vlada, ki je oblast prevzela pred tednom dni, ne želi vrniti oblasti odstavljenem predsedniku Manuelu Zelayi, se je Organizacija ameriških držav (OAS) odločila za izključitev Hondurasa. Za
tako drastičen ukrep se je OAS odločil drugič v zgodovini, potem ko so leta 1962 izključili Kubo zaradi obrata h komunizmu. Nove oblasti v Hondurasu so namreč prezrle njihov ultimat, naj Zelayi omogočijo dokončanje predsedniškega mandata, ki naj bi se iztekel prihodnje leto.

Manuel Zelaya je po izključitvi Hondurasa napovedal, da se bo danes vrnil v domovino. Vodje prevrata so odvrnili, da ga čaka aretacija. Nekateri levičarski vodje držav so pred tem napovedali, da ga bodo spremljali pri vrnitvi, ni pa znano, ali bodo napoved uresničili..

 
Resolucijo je podprlo 33 članic, proti ni glasovala nobena. Organizacija je članice hkrati spodbudila, naj premislijo o svojih dvostranskih odnosih z novim režimom v prestolnici Tegucigalpa. Venezuela in Brazilija sta že napovedali, da bosta prekinili sodelovanje s Hondurasom, takšnemu zaostrovanju pa med drugimi nasprotujejo ZDA, Kanada, Mehika in Kolumbija.

Obrat v levo

Premožen poslovnež Zelaya je prišel na oblast leta 2006, ko so ga izvolili kot desničarskega kandidata. Njegovo predsedovanje je zaznamoval obrat v levo, kar je povzročili nejevoljo med tradicionalno vladajočo elito v državi in v vojski.

Celo člani njegove lastne Liberalne stranke so ga obtožili, da želi na nelegalen način ukiniti omejitev za število predsedniških mandatov, vznejevoljilo jih je tudi njegovo povezovanje z levičarskim venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, zapriseženem nasprotniku ZDA.

Vojaške oblasti so pripravile proteste proti odločitvi o osamitvi Hondurasa. Hkrati se je v prestolnici Tegucigalpa zbralo več tisoč podpornikov Zelaye (na sliki), ki so pod budnim nadzorom vojske demonstrirali pred predsedniško palačo. V državi še vedno velja policijska ura, v glavnem mestu pa za sedaj ni večjih nemirov.

 
Omejitev posojil
Izločitev iz OAS bo Hondurasu, tretji najrevnejši državi v regiji za Nikaragvo in Haitijem, otežila dostop do posojil pri Medameriški razvojni banki za Honduras. Ta je že prejšnji teden objavila, da je zaradi vojaškega udara zamrznila vsa posojila državi.

Odločitev ameriških držav je do sedaj najmočnejši diplomatski pritisk na vojaški režim v Hondurasu. Prevrat so obsodili administracija ZDA, evropske države in Zelayini levičarski zavezniki, vendar prehodna vlada trdi, da so legalno odstranili predsednika, ki je kršil ustavo države. Zelaya je namreč kljub nasprotovanju parlamenta vrhovnega sodišča želel izpeljati referendum o ukinitvi omejenega števila predsedniških mandatov.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.