Svet
69020 ogledov

"Še nikoli nismo bili tako blizu tretje svetovne vojne kot jedrske vojne"

1/12
Epa
Kaj čaka Evropo in Slovenijo, če se konflikt med ZDA in Iranom še zaostri?

"Še nikoli nismo bili tako blizu tretje svetovne vojne kot jedrske vojne kot je to sedaj," ocenjuje dr. Ljubica Jelušič, nekdanja obrambna ministrica, profesorica na Katedri za obrambo na FDV. V Iranu bodo danes pokopali v petek ubitega poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija. 

"Najmanj, kar bomo doživeli, so valovi beguncev"

Iran je po ameriškem atentatu na generala Kasema Solejmanija napovedal povračilne ukrepe ter umik iz delov jedrskega sporazuma iz katerih so pred časom izstopile ZDA.
"Iranski odstop od jedrskega sporazuma bo najbolj prizadel evropske države, ki so si zanj najbolj prizadevale. Ne nazadnje bo v morebitni jedrski vojni prava tarča prav Evropa in ne ZDA. Iranci se bodo glede tega sporazuma še pogajali," pravi Jelušičeva. "Jedrski sporazum je močno orožje v pogajanjih med vsemi vpletenimi in tudi nami, ki nismo vpleteni, bomo pa prizadeti. Najmanj kar bomo doživeli, so valovi beguncev, ki nimajo kam kot pa v Evropo."

"Govorjenje o tretji svetovni vojni je prenapihnjeno, vendar pa je položaj dejansko nevaren," pa pravi  dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ki pa se z Jelušičevo strinja, da nova zaostritev v Evropo lahko prinese nove begunske valove. "Pritisk na Iran že sedaj v Siriji generira nove stotisoče beguncev, ki bežijo proti Turčiji. Če bi prišlo do večjega spopada med ZDA in Iranom, bi to dejansko lahko povzročilo nove begunske valove," pravi Šterbenc.

Jelušič: Slovenija bo morala izbrati stran

Če konflikt eskalira, se bo morala Slovenija opredeliti, na čigavi strani je, še opozarja Jelušičeva. "Zdaj smo v ambivalentni situaciji – Zveza Nato se postavlja na stran ZDA in proti Iranu, EU pa zagovarja pogajanja in pomiritev. Na katerokoli stran bomo šli, v vsakem primeru bomo vpleteni v to vojno s pozivi o »burden sharing«. ZDA še niso izpeljale nobene vojne v zadnjih 30 letih, ne da bi pri tem vpletle veliko zaveznic. Več kot jih je bilo, bolj so bile prepričane v svojo imperialistično politiko in njeno pravičnost."

"In zadnja, najbolj krvava posledica bo, da bomo čutili gospodarske, finančne in vojaške posledice te vojne – ker bo to vojna za Evropo kot del zahodne civilizacije. Ali pa bo morala Evropa zavzeti stališča, da zahodne civilizacije kot enotne skupnosti ni več. Bomo samo še majhne države z velikimi strahovi in zanikrnimi vojskami, ki smo si jih zgradili v obdobju posthladnovojnega pacifizma," ocenjuje dr. Ljubica Jelušič. 

slovenska vojska, afganistan Irak Slovenija Hrvati in Nemci se umikajo, Slovenci ostajajo

 | Avtor: Epa Epa
Iran bo odgovoril s povračilnimi akcijami, vendar ne v samih ZDA

"Iran bo zagotovo odgovoril na uboj Sulejmanija, saj noče pokazati, da se boji (večje) moči ZDA," pravi Šterbenc. "Verjetno bo prišlo do dokaj omejenega napada, je pa negotovo naslednje: kdaj bo Iran odgovoril; ali bo odgovoril sam ali prek svojih varovancev (iraške šiitske milice, libanonski Hezbolah, jemenski Hutiji); ter kje bo odgovoril (Irak, Sirija ali zalivske države, v katerih imajo ZDA svoja vojaška taborišča). Z dokajšnjo gotovostjo je mogoče reči, da ne bo prišlo do povračilnih akcij v samih ZDA." 

"Če se bodo zaostritve nadaljevale in Evropa ne bo sposobna posredovati v smeri pomiritve tako Irana kot ZDA (tukaj zelo resno mislim, da je samo EU sposobna take diplomacije na obe strani), bomo dejansko priča eskalaciji nasilja ter vojne v celotni regiji. Iran je svoje lovke, mrežo podpornikov razširil dovolj daleč in dovolj globoko, ne vemo pa, koliko ima vojaškega potenciala, ki bi ga lahko dlje časa izvažal v te sosednje ali bližnje države. Zato bo hitel z bogatenjem urana in verjetno proizvodnjo jedrskega orožja," pravi dr. Ljubica Jelušič.

Teroristični napadi na zaveznike ZDA?

"Američani so dokazali, da imajo spisek iranskih strateških ciljev, ki jih lahko napadejo, če jih Iran izzove. Zato je malo verjetno, da bi si dovolili napade neposredno na ameriške cilje v regiji, ko jih Iran izzove. Bolj verjetno je, da se maščujejo s posamičnimi napadi na Savdsko Arabijo ali na evropske zaveznike s terorističnimi napadi na letala, ladje, veleposlaništva, objekte ali atentati na posmeznike," analizirajo pri Mednarodnem inštitutu za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES).

"Iranski povračilni ukrepi bodo verjetno posredni in subverzivni. Se pravi v obliki terorističnih dejanj, ki jih ne bo mogoče direktno pripisati iranski vladi, pa do akcij milic v državah, kamor je Iran razširil svoj vpliv. Američani bodo ogroženi na celotnem Bližnjem in Srednjem vzhodu. Šlo bo za neke vrste provokacije, s katerimi bodo poskušali Američane (in njihovega nepredvidljivega predsednika) zvabiti tako daleč, da bodo grozili z vojno. To pa ne bo več samo vojna proti Iranu, ampak proti vsemu islamskemu svetu. Take vojne pa si ameriško prebivalstvo ne more privoščiti," pravi Jelušičeva.

"Verjetno je, da je Trump reagiral impulzivno in zahteval smrt Sulejmanija, ker je slednji dejansko stal za raketnimi napadi, ki jih je iraški Hezbolah 27. decembra 2019 izvedel na ameriško vojaško oporišče v Kirkuku. Problematično je, ker Trump ne razume oziroma noče razumeti, da je Sulejmani načrtoval raketne napade prav zaradi neznosnega ameriškega ekonomskega pritiska na Iran - Iran potrebuje vpliv na vlado v Iraku, da bi blažil ekonomski pritisk, ki ga uničuje," meni dr. Primož Šterbenc. 

Slovo od Kasema Solejmanija | Avtor: Epa Epa
"Washington Iran potiska v naročje Kitajske in Rusije"

"Nevarnost vojne obstaja zaradi tega, ker je predsednik Trump politični megaloman in na vsako potezo nasprotnika želi odgovoriti "po moško" oziroma na takšen način, da bi pokazal (pre)moč ZDA. Poleg tega Izrael v ozadju tako ali drugače lobira za vojaške akcije proti Iranu. Položaj je nevaren, ker je Iran zaradi "maksimalnega pritiska" ZDA (predvsem ekonomskega) zelo živčen in lahko reagira impulzivno - tudi če se sedanja kriza relativno uspešno razrešila, bodo ameriške sankcije še naprej spodbujale agresivno iransko ravnanje," pravi Šterbenc.

"Generala Solejmani je verska hierarhija pripravljala na to, da postane prvi na čelu države. Bil je izzum iranskega režima, ki naj bi bil simbol njihovega vpliva na Bagdad, Damask, Bejrut in Sano. Njegova likvidacija je simbol poraza ideje izvoza Islamske revolucije na Bližnjem vzhodu. Američani so ga imeli za največjo nevarnost njihovim interesom na Bližnjem vzhodu," ocenjuje IFIMES.

Strokovnjak kljub temu meni, da bosta obe državi delovali omejeno, saj se zavedata nevarnosti: "Trump noče biti potegnjen v vojno, ki bi mu lahko škodila na volitvah, Iran pa se zaveda možne ameriške destruktivne uporabe sile. Nevarno je, da Izrael v ozadju ves čas subtilno pritiska na Trumpa, naj bo agresiven do Irana; Izrael v Iranu vidi edino državo, ki lahko parira izraelski hegemoniji v regiji. Iran tudi vodi "os odpora" proti izraelski hegemoniji oziroma ki se bori proti izraelski okupaciji Golanske planote. Objektivno gledano, pritisk na Iran ni v interesu ZDA, ker Washington na takšen način strateško pomembni Iran potiska v naročje LR Kitajske in Rusije." 

 

Komentarjev 12
  • stilist 22:30 07.januar 2020.

    Če smo se odločili za NATO, smo v natu, kaj treba študirati, na katero stran bomo šli? Itak pa ženske ne morejo pametovati o vojski, razen če lula stoje...

  • praufo 19:56 07.januar 2020.

    če rusi nastopjo bo takoj kon zgodbe v enem tednu

  • praufo 19:53 07.januar 2020.

    največaj bedarija je da je slo članica nato pakta, to je svetovna oslarija ... nasral so nas totalno in drago plačujeo to članstvo koritsti poa nobene ... en sam velik strošek pa plače za nekatere izbrance

Sorodne novice