Pogrebne slovesnosti za Floydom trajajo že šest dni, končale pa so se s potjo Floydovih posmrtnih ostankov s konjsko vprego na pokopališču v predmestju Pearland, kjer bo pokopan poleg matere, ki jo je 46-letnik med umiranjem v Minneapolisu večkrat obupno klical na pomoč.
Od Floyda, ki je postal zadnji v vrsti simbolov do temnopoltih krivičnega ameriškega kazensko-pravnega sistema in institucionalnega rasizma v policiji, so se najprej poslovili v Minneapolisu, nato še v Severni Karolini, kjer je bil rojen.
"George Floyd ni bil ničev. Zato smo tu. Njegov zločin je bil ta, da je bil rojen črn. George Floyd si zasluži dostojanstvo in spoštovanje," je med drugim in drugimi dejal demokratski kongresnik iz Houstona Al Green. Župan Houstona Sylvester Turner je na slovesnosti napovedal podpis izvršnega ukaza za prepoved policijskega davljenja. "V tem mestu moraš najprej opozoriti, preden streljaš. V tem mestu moraš posredovati," je dejal župan.
Ostro nad Trumpa
Krsta s truplom je bila v ponedeljek na ogled v cerkvi The Fountain of Praise v Houstonu in mimo nje je šlo več kot 6000 ljudi. Na današnji pogrebni slovesnosti je bil glavni govornik aktivist iz New Yorka Al Sharpton, ki je bil zelo oster do odnosa ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
"Sediš in poskušaš ugotoviti, kako ustaviti proteste, namesto da bi ugotavjal, kako ustaviti nasilje. Sklicuješ vlado in poskušaš ugotoviti, kako bo to vplivalo na volitve, namesto da bi razmišljal, kako bo vplivalo na naša življenja," je Trumpu sporočil Sharpton, ki je že v Minnesoti vzpodbudil zbrane v skandiranje: "Snemi koleno z mojega vratu".
Policijska kolena so na vratu temnopoltih Američanov praktično od konca obdobja rekonstrukcije po državljanski vojni, ko so se nekateri nekdanji lastniki sužnjev na jugu organizirali v rasistične morilske skupine, kot je Ku Klux Klan. Z nasiljem so takrat na novo osvobojenim sužnjem onemogočili uveljavljanje volilne pravice, nato pa začeli sprejemati zakone, s katerimi so temnopolte uradno in z zakoni zatirali vse do izbruha gibanja za državljanske pravice v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so v ZDA uradno odpravili rasno segregacijo.
Praktična segregacija in rasizem sta še vedno prisotna in šele po smrti Floyda, ki je sprožila sedanji množični revolt, začenjajo z javnih prostorov odstranjevati spomenike v državljanski vojni 1860-1865 poraženi južnjaški konfederaciji, ki stojijo v posmeh prizadevanjem za enakopravnost in v bolečino potomcev sužnjev. Obenem je prvič kljub primerom nasilja nad protestniki in nasilja nad policisti prišlo tudi do do doslej nepojmljivih prizorov druženja protestnikov in policistov, ki so se pridružili pohodom in tudi klečali v spomin na Floyda in druge podobne žrtve.
Trump stopil na stran policije
Predsednik ZDA Donald Trump se je med protesti razglasil za predsednika zakona in reda ter na protestnike v Washingtonu poslal vojsko in policijo, nato pa se fotografiral s svetim pismom pred bližnjo cerkvijo. Po nekaj uvodnih izrazih ogorčenja nad Floydovo smrtjo se je postavil za zaščitnika policije pred spremembami.
Njegov odnos do tovrstnih pretresov je jasen že od leta 2017, ko je v govoru pred policisti izzval navdušen aplavz, ko jim je priporočil, naj ne bodo prenežni z osumljenci.
Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je medtem v ponedeljek obiskal Floydovo družino, za pogrebno slovesnost pa prispeval video nagovor. V njem je dejal, da bodo ZDA stopile na pot rasne pravičnosti šele, ko bo pravica za Georgea Floyda. "Takrat, Gianna, bo tvoj očka spremenil svet," je Biden naslovil sporočilo 6-letni hčerki pokojnega.
Policijski sindikati in večina članov so sedaj še bolj kot doslej na strani republikanskega predsednika. To stališče je trenutno glede na ankete, v katerih velika večina Američanov zavrača policijsko nasilje in želi reforme, v manjšini.
Oblasti začele ukrepati proti policistom
Kongresni demokrati v Washingtonu so sestavili predlog reform na zvezni ravni, na lokalnih ravneh pa oblasti tokrat hitreje ukrepajo proti policistom, ki so jih kamere ujele pri nepotrebnem nasilju. V zveznih državah in lokalnih skupnostih se odpirajo razprave o reformah policijske kulture, nastajajo pa tudi novi okopi za potrebe letošnjih predsedniških volitev.
Šef policije St. Petersburga na Floridi Anthony Holloway je spremenil še eno značilnost policijskega ukrepanja, ki je prispevala k Floydovi smrti. Svojim policistom je ukazal, da ukrepajo, če vidijo kolega, ki krši zakon. Podobno se obeta tudi v Miamiju in Orlandu.
Kolegi Dereka Chauvina, ki je zadušil Floyda, namreč niso storili ničesar, čeprav je Floyd s Chauvinom kolenom na vratu umiral skoraj devet minut in ponavljal, da ne more dihati. Eden od policistov je celo modroval, da če lahko Floyd govori, potem lahko tudi diha.
Po New Yorku in Los Angelesu je tudi glavni tožilec Miamija danes zagotovil, da protestnikov, ki so jih aretirali, ne bo preganjal, če so mirno kršili policijsko uro. Mestni svet Charlotta v Severni Karolini, kjer bo letos morda republikanska nacionalna konvencija, pa je izglasoval prekinitev financiranja policijskih nakupov solzivca in podobnih sredstev proti protestnikom.
Pozivi tudi s strani Združenih narodov
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes pozval k okrepitvi boja proti vsem oblikam rasizma in diskriminacije po svetu. V pismu zaposlenim je rasizem označil za kugo, ki krši Ustanovno listino ZN in ponižuje temeljne vrednote.
"Nacionalizem, iracionalnost, populizem, nestrpnost, rasizem, bela nadvlada in različne oblike neo-nacizma sprožajo dramatične dvome v prevlado razuma, strpnosti in medsebojnega spoštovanja," je napisal Guterres in dodal, da glavni problem ni policijska surovost, ampak težave številnih oblasti s sprejemanjem raznolikosti.
črnci so najvecji racisti na svetu!!
ZA KAJ je bila krsta zaprta ob slovesu ? V ZDA imajo večinoma odprte, pa saj mu 100 % ni glave odtrgal.. ZA KAJ se pojavljajo dokazi, da je ta človek bil kriminalec s policijsko kartoteko in se je to… ...prikaži več dogajajo ob aretaciji, kateri se je upiral..