Veliko obljubljajo, uresničijo malo

Pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami 13. in 14. aprila smo se pogovarjali z nekdanjim dopisnikom RTV SLO v Italiji, Sebastjanom Šikom.

	Berlusconijeva vlada je bila prva, ki je trajala kar cel mandat, ali skoraj, in pričakovati je bilo, da bo to stabilnost izkoristila za korenite spremembe. Pa je ni.

Vi ste kot dopisnik RTV SLO doživeli Italijo tako Berlusconijeve kot Prodijeve vlade. Kako je bilo živeti pod eno in kako pod drugo?
Drastične razlike ni bilo, če govoriva o življenju povprečnega državljana Italije. Italijani so znani po svojih navadah, tradiciji, načinu življenja, ki jih menjava oblasti ne more omajati. Poleg tega je Italija edina evropska država, ki je po drugi svetovni vojni v povprečju enkrat na leto zamenjala vlado. Berlusconijeva vlada je bila prva, ki je trajala kar cel mandat, ali skoraj, in pričakovati je bilo, da bo to stabilnost izkoristila za korenite spremembe. Pa je ni. Kar je škoda, ker Italija dejansko potrebuje nov zagon. Od Berlusconija kot podjetnika so vsi veliko pričakovali, vendar se ni izkazal. Po drugi strani pa je Prodijeva vlada nastopila z velikimi ambicijami, predvsem z vidika liberalizacije trga, vendar je bila tako nehomogena, da so jo razlike in parcialni, tudi osebni interesi znotraj koalicije kaj kmalu razklali.

	Italijani so precej pasivni opazovalci političnega dogajanja. Zelo malo berejo časopise.

Ves svet ima Italijo za zgled medijske nesvobode, zakaj Italijani tolerirajo takšno moč Berlusconija?
Italijani so precej pasivni opazovalci političnega dogajanja. Zelo malo berejo časopise. Če ima največji časnik v državi s 57 milijoni prebivalcev le nekaj več kot 600.000 izvodov naklade, potem je jasno, da so Italijani pretežno odvisni od televizije. Tam pa kraljuje predvsem zabava, tako na državnih kot na zasebnih postajah. Bolj je pomembno to, koliko ima neka zabavna oddaja gledalcev, kot pa, ali so poročila objektivna in uravnotežena.

Zakaj Prodijeva vlada ni naredila nič, da bi to njegovo moč zmanjšala, na primer z zakonom o nezdružljivosti funkcij zaradi nasprotja interesov?
Dobro vprašanje! Prva Prodijeva vlada je verjetno imela premalo časa. Potem je Berlusconi sam poskrbel za to, vendar v zelo ohlapni obliki. S Prodijevim povratkom se je znova razvnela debata, vendar jih je verjetno spet prehitel čas. Vprašanje pa je tudi, ali je dejansko obstajal resen interes. Lobiji v Italiji so namreč zelo močni in tudi na levici je marsikdo, ki bi se lahko nekega dne znašel v vlogi Berlusconija.

	Italijanski politiki se veliko več smehljajo, imajo neprimerno boljši smisel za humor, znajo se tudi pošaliti na svoj račun, veliko govorijo, veliko obljubljajo, uresničijo pa bolj malo.

Po čem se italijanska politika razlikuje od slovenske?
Italijanski politiki se veliko več smehljajo, imajo neprimerno boljši smisel za humor, znajo se pošaliti tudi na svoj račun, veliko govorijo, veliko obljubljajo, uresničijo pa bolj malo. Moram priznati, da sem po štirih letih bivanja v Italiji zelo razočaran nad italijansko politiko. Država ima neizmerne možnosti za razvoj, ima vse naravne in druge danosti, da bi to uresničila, vendar izgublja energijo v izčrpavajočih in nekoristnih medsebojnih obračunavanjih. Smeti v Neaplju že 15 let kurijo na cesti, avtocesta do konice "škornja" je tudi po 20 letih še vedno gradbišče, skratka, nič ali zelo malo se spreminja. Italija pa medtem izgublja konkurenčnost in kredibilnost.

Kaj pa volilna kampanja?
Volilna kampanja je seveda slikovita in glasna, tako kot se za Italijane spodobi. Po drugi strani pa dolgočasna. Politične parole in izjave so pretežno predvidljive. Mene so vedno blazno dolgočasile njihove izjave, ker sem že vnaprej natančno vedel, kakšna bo replika na neko obtožbo. Zanimivo, kako je v italijanski politiki navzoča ideologija. Berlusconi še vedno enači italijansko levico s komunisti. Res je sicer, da imajo Italijani kar dve komunistični stranki, ki še vedno gojita vrednote proletariata. Tu pa tam se pojavi še kak neofašist.

	Leve stranke v Italiji so sicer tradicionalno bolj naklonjene Sloveniji, vendar tudi z vrnitvijo Berlusconija ne vidim strahov.

Kakšen vpliv ima danes na italijansko politiko mafija ?
Vpliv mafije na politiko je navzoč predvsem na jugu države, med lokalnimi politiki. Mafija v Kalabriji, Kampanji in na Siciliji je globoko vpletena v družbeno tkivo. Čeprav se stvari obračajo na bolje. Vedno več ljudi, predvsem mladih, se glasno upira mafiji. Ta je zagotovo navzoča tudi na državni ravni. V italijanskem parlamentu je desetina poslancev, ki so bili osumljeni ali obtoženi zaradi povezav z mafijo oziroma drugih kaznivih dejanj, ali pa so ovadbe zastarale.

Javnomnenjske raziskave kažejo na zmago Berlusconija, ali se lahko zgodi velika koalicija kot v Nemčiji?
Zelo bi bil presenečen, če bi do tega prišlo, prav zaradi prej opisanih ideoloških delitev. Italijo bi rešila le sprememba volilnega sistema, in sicer nekaj podobnega slovenskemu, kjer so stranke, čeprav iz različnih taborov, včasih prisiljene sodelovati.

Kaj bodo volitve po vaši oceni prinesle slovensko-italijanskim odnosom in slovenski manjšini v Italiji?
Meddržavni odnosi se ne bodo bistveno spremenili. Odkar smo vstopili v Evropsko unijo, državi dejansko tvorno sodelujeta in se vedeta kot evropski partnerici. Leve stranke v Italiji so sicer tradicionalno bolj naklonjene Sloveniji, vendar tudi z vrnitvijo Berlusconija ne vidim strahov. Prav tako, kar zadeva našo manjšino v Italiji. V času Prodijevega mandata ji je uspelo utrditi svoj položaj, dejansko oživiti krovni zaščitni zakon in težko si predstavljam, da bi iredentistični tržaški krogi lahko bistveno ogrozili njen položaj. Upam, da so tudi v Trstu spregledali, da jih njihova pot do uspeha vodi skozi Slovenijo.