Vizita za živali > Festival
4179 ogledov

NIka Leben: "Ko takšno žival prinesemo domov, je nujno narediti karanteno"

Nika Leben
1/6
Saša Despot
Zavzemajo se tudi za vzpostavitev registra, saj so lahko v primeru naravnih nesreč, požara reševalne ekipe obveščene, da so v prostoru strupene živali.

Z ljubiteljico eksotičnih živali Niko Leben, ki ima v lasti več kot 40 eksotičnih živali, smo se pogovarjali o ustrezni in pravilni skrbi za omenjeno vrsto, zmotah in predsodkih, ki jih ljudje gojijo do tovrstnih živali, ter katere živali bodo tudi letos na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali.

Nika Leben | Avtor: Žurnal24 Žurnal24
Sicer bivša laborantka na katedri za etologijo na Biotehniški fakulteti, se je v mladosti kač bala. Na fakulteti je bila njena glavna naloga skrb za živali, med njimi tudi za ribe in miške. Študenti so do nje velikokrat prišli s prošnjo, če jim lahko podari nekaj mišk, da bodo lahko nahranili svoje kače.

V zahvalo ji je eden izmed študentov prinesel osemnajst jajc rdečega ameriškega goža. V enem jajčku se je skrivala tudi njena prva kača Rozika, o kateri še vedno govori s solznimi očmi in s toplimi besedami, saj ji je kača pobegnila. Kljub številnim iskalnim akcijam Rozike ni več našla.

So pa Roziko nadomestile druge eksotične živali, ki so postale preštevilne, da bi jih Lebenova lahko imela doma, zato jim je za leto dni našla nov dom na Bledu, kjer ima razstavo. Pravi, da je to njeno življenjsko poslanstvo in bi zanje naredila vse. Eksotične živali posvaja že deset let, prepričana je, da jo bo marsikatera žival preživela.

"Velikokrat nastavim zvoke džungle, če se preveč ponavlja, pa postane že moteče. Predvajala sem devet različnih zvokov žab, po koncu dneva pa so mi že vsi dejali, naj že ugasnem, saj imajo dovolj," v smehu na vprašanje, če imajo živali raje tišino, ali se počutijo bolj domače ob zvokih narave, odgovori ustanoviteljica in bivša predsednica društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo.

Dežela prijateljev V 2020 Vizita za živali Znan datum največjega festivala za ljubitelje živali pri nas

Je lastništvo teh živali trenutno v porastu?
Da, je zelo v porastu. Še deset let nazaj je bil vsak stoti, ki je imel doma kačo, zdaj je tega desetkrat več. Če primerjam izpred nekaj leti, ko sem bila na razstavi, in so bile vse te živali, kot so bradate agame, kraljevi pitoni, nekaj zelo eksotičnega, zdaj na razstavi le malo družin reče, da jih nimajo doma oziroma vsaj ne poznajo nekoga, ki jih ima.

Med kuščarji sicer prevladujejo bradate agame, leopardji gekoni in kameleoni. Pri kačah prevladujejo rdeči ameriški gož, kraljevi piton in rdečerepi udavi. Redno hodim na sejem eksotičnih živali v Hammu, ki velja za največjega v Evropi. Tam se tudi dobro pokaže, katere živali so trenutno v trendu. Trenutno lahko največjo gnečo opazimo pri bogomolkah in izopodnih rakcih.

Sta se tudi skrb in ravnanje do tovrstnih živali z leti spremenili?
Seveda. Takrat je bilo še vse bolj v povojih. Prvič, bilo je zelo malo veterinarjev, ki so zanje znali pravilno poskrbeti. Danes pa je veterinarska medicina na področju eksotičnih živali tako napredovala, da je preživetje veliko večje kot včasih.

Drugič, bilo je zelo malo literature oziroma podatkov na internetu. Sedaj je znanja o skrbi za eksotične živali veliko več. Vesela sem, ker me veliko ljudi tako na razstavi kot po telefonu kontaktira, da razmišljajo o nakupu teh živali in prosi za nasvete, kaj potrebujejo zanje. Damo jim tudi stike slovenskih rejcev oziroma tujih, z njimi ostanemo na vezi tudi kasneje, če morda pride do kakšnega problema in jim lahko pomagamo.


Dežela prijateljev | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Društvo Bioexo bo s svojo plazilsko druščino tudi letos prisotno na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali, ki ga skupaj z Radiem Robimo in mestno občino Nova Gorica organiziramo v sklopu Dežele prijateljev. Festival se bo odvijal v nedeljo, 24. maja, pred novogoriško občino. Vsi, ki se kač in plazilcev bojite, imate tako novo priložnost, da strah premagate in se plazilci celo spoprijateljite. Sledite dogodku TUKAJ


Verjetno pa čisto vsi ne znajo ustrezno skrbeti zanje. Se veliko ljudi obrne na vas s sumom, da jih nekateri lastniki na nek način zlorabljajo?
Spomnim se primera prijave, ko je dejansko šlo za zlorabo in smo mi kasneje te živali posvojili. V nekaterih primerih je težko oceniti, kdaj je oseba res v stiski oziroma gre za pretirano kopičenje.

Iz svojih izkušenj vem, da ko se začneš ukvarjati s teraristiko, si najprej zaželiš ene živali, nato imaš dovolj prostora še za drugo, greš na sejem, kjer vidiš, da obstaja še veliko drugih lepih vrst, kar te spet premami. Pomembno je, da se znaš ustaviti. Priznam, da se dosti let sama nisem znala. Sedaj pa vidim, da če imam večji terarij in mi na pomoč priskočijo tudi prostovoljci, je za vse te živali dosti lažje poskrbeti. Nekomu žival oddaš in sebe ne obremeniš do te mere, da bi pri tem trpele tudi živali. Na spletu dostikrat naletimo na obsojanje in kričeče izpostavljanje tistega, ki mogoče za žival ne skrbi pravilno. Menim, da bi bilo taki osebi treba predvsem pomagati. Naša glavna naloga je torej opozarjanje, da je za živali nujno treba pravilno poskrbeti. Da povemo, kaj potrebuje, kakšno je njeno vedenje, do kake velikosti zraste ...

bioexo | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Ali lahko lastnik eksotičnih živali postane vsak ali obstajajo določene omejitve?
Lastnik eksotičnih živali lahko postane vsak. V tujini se kot eksotične živali dojeti tudi levi, tigri. Slovenska zakonodaja je na tem področju stroga in prepoveduje imeti v lasti velike zveri in primate. Kar se tiče ostalih živali, ni zakonskih omejitev, obstajajo pa zakoni in pravilniki, ki narekujejo, kako moramo zanje poskrbeti.To so Zakon o varstvu narave, Pravilnik o skrbi hišnih živali, obstaja tudi Pravilnik o razmerah hišnih živalih, kjer so ustrezne razmere zanje dobro opisane, kako velik prostor potrebujejo. Smo ena redkih evropskih držav s tovrstno zakonodajo. Moram pa poudariti, da je Ministrstvo za okolje in prostor tako obremenjeno, da rednih kontrol velikokrat ne izvaja. V primeru prijave se odzovejo, sicer ne.

biexo Intervju Vizita za živali Trenutno je težko nadzirati živali, ki niso zaščitene

Pred leti je veljalo, da je vsako tujerodno prostoživečo vrsto treba registrirati. Takrat nas je registriralo približno dvajset odstotkov. Vedno se zavzemamo, da ni ključ v prepovedih, temveč v izobraževanju. Povsod, kjer so živali prepovedali, so ljudje do njih prišli na ilegalen način. To pa je še slabše, še posebej v primeru strupenih živali. V društvu se na področju strupenjač zavzemamo za vzpostavitev registra, saj so lahko v primeru naravnih nesreč, požara reševalne ekipe obveščene, da so v prostoru strupene kače. Prav tako smo naklonjeni tudi starostni omejitvi in izobraževanju, kar naj bi se že urejalo in bo treba opraviti poseben tečaj za lastnike strupenjač.

Kakšne so lahko posledice nepravilnega poznavanja lastnikov teh živali?
Žival zboli. Ko na razstavi povem kakšno zgodbo o kačah, da je na primer zbolela in bila na antibiotikih, so obiskovalci začudeni, da  kače lahko tudi zbolijo. Bakterije, glivice, virusi in različni paraziti tudi pri plazilcih povzročajo bolezni. Problem je, ko te živali velikokrat ne pokažejo znakov, dokler ni že prepozno. Malokrat lahko opazimo zunanje znake, večkrat to, da žival neha jesti. To pa je lahko že prepozno.

Kako se lahko temu v največji meri izognemo?
Temu se lahko izognemo, če ima žival zagotovljene ustrezne pogoje. O njih je najbolje, da se pozanimamo pri lastnikih, ki te živali že imajo. Pomembno je razkuževanje rok, vsake toliko še testiranje na zajedavce. Ko žival prinesemo domov, je nujno narediti karanteno.

Tudi zaradi tega ni dobro, da se živali kupuje ilegalno, saj ne vemo njenega ozadja, kajne?
Prepoceni živali so hitro lahko sumljive, morda imejo prirojene genske napake, ne jedo … Priporočam, da se pri tem ne 'špara' in se žival kupi od priznanega rejca. Potem obstaja manjša verjetnost, da bi bilo s to živaljo kaj narobe. Ker so te živali postale prepoceni, je ljudi pred nakupom obvezno opozoriti na ostale stroške. Da, žival stane 30 evrov, potem pa je treba zagotoviti še terarij, lučke, grelce. Oprema vas bo stala več kot 200 evrov. Ne smemo pozabiti niti na veterinarsko oskrbo ...

bioexo | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Kaj moramo storiti v primeru, ko nam žival pobegne v naravo?
V primeru strupenih oziroma nevarnih kač je treba obvestiti okolico. V primeru razstave, živalskega vrta moramo, tudi po zakonu, sporočiti UVHVVR. Če kača pobegne, ne gre prav daleč. Skrije se v skrivališče v bližini. V večini primerov se zgodi, da v roku nekaj dni oziroma meseca kačo najdeš. Problem je, če se to zgodi v hladnejših mesecih, saj kača hitro pogine. Eksotični hišni ljubljenčki, če prihajajo iz eksotičnih krajev, niso nevarni z vidika, da bi se pri nas razmnoževali in postali invazivni. Problem je, če žival prihaja iz toplega pasu, saj se hitro razmnožijo. 

Imam kraljevega pitona Vilija, ki je bil najden v Ljubljani v okolici tehnološkega parka. Imel je izredno srečo, saj ga je našlo dekle, ki se je tam sprehajala. Ker je tudi sama imela kraljevega pitona doma, je vedela, da ne spada v naravo, saj ne gre za avtohtono kačo. To se je zgodilo konec poletja, vprašanje, kaj bi bilo, če bi ga našli kasneje.

Se zgodi, da kateri lastniki eksotične živali načrtno spustijo v naravo, saj zanje ne morejo več skrbeti oziroma ni tako, kot so si predstavljali?

Grške želve | Avtor: Profimedias Profimedias
To se večkrat zgodi pri želvah, ki jih lastniki načrtno spustijo v naravo. Članica našega društva je posvojila tudi dve agami, ki sta bili najdeni v naravi v mestu. Ker smo jih našli v poletnem času, domnevamo, da so to storili načrtno. Pred leti so v okolici smeti našli tudi kraljevega pitona. Je pa tega pri nas zelo malo. Večina ljudi raje pokliče na primer v živalski vrt, ki nato kontaktira nas, in žival odda. To se zgodi deset do petnajstkrat na leto.

bioexo | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Sorodne novice