Vizita za živali > Festival
1628 ogledov

Tako prepoznate pravi slovenski med

1/8
Čebelarska zveza Slovenije
Slovenski med je zaradi svoje tradicije in načina pridelave v Evropi poseben.

''V Sloveniji na področju medu poznamo ekološki med in tri zaščite geografskega poimenovanja medu. Z vključevanjem v kakovostno shemo čebelarji poskrbijo, da potrošnikom ponudijo med višje kakovosti  in znanega porekla, tudi za boljšo prepoznavnost. Na višjo kakovost in znano poreklo tako pridelanega medu, potrošnike opozarjamo s prelepko, ki je nalepljena čez pokrov kozarca medu,'' pravi Tanja Magdič iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Dodaja, da je na prelepki označeno, če gre za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med ali kraški med.

Prelepka vsebuje simbol EU, ki označuje zaščiteno geografsko označbo oziroma zaščiteno geografsko poreklo, opremljena pa je tudi s serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost vsakega kozarca medu. 

 | Avtor: Čebelarska zveza Slovenije Čebelarska zveza Slovenije

Čebelji izdelki bodo predstavljeni tudi na našem Festivalu za ljubitelje živali, ki bo v nedeljo 2. junija na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici. 

Letos se obeta velika novost, saj bo Festival za ljubitelje živali del večjega dogodka za otroke: DEŽELE PRIJATELJEV. Dogodek organiziramo portal Žurnal24.si, Radio Robin in Mestna občina Nova Gorica.

Poleg Festivala za ljubitelje živali boste tako lahko istočasno obiskali še Robin Hood Festival, kjer vas bodo pričakale pravljične dežele. Kako do dogodka? Festival za ljubitelje živali bo v mestni hiši in na travniku pred njo, naslov za GPS je Trg Edvarda Kardelja 1. Robin Hood festival pa bo čisto poleg v borovem gozdičku. Dogodek bo trajal ves dan od 10.00 do 20.00 ure s pestrim programom. 

Festival za ljubitelje živali v Novi Gorici Tudi pasja plaža Vizita za živali Festival za ljubitelje živali v Novi Gorici

Višja kakovost, višja cena? 

Kako torej prepoznati slovenski med? Pomembni sta dve oznaki, pravijo na ČZS. Prva oznaka je ''Zaščitena geografska označba'', druga pa ''Zaščitena označba porekla''. Dodajajo še, da slovenski medovi zaradi svoje tradicije in načina pridelave predstavljajo evropsko posebnost. Njihova kakovost je kontrolirana, poreklo znano, zagotavlja pa se tudi sledljivost. Za vrste medu, ki so vključene v eno izmed shem višje kakovosti, so priporočene cene višje. A kot pravijo na ČZS, bolj kot po ceni, kupci kakovosten med lahko prepoznajo s pomočjo simbolov, ki pomenijo višjo kakovost.  

Cvetlični, gozdni, akacijev ... 

 | Avtor: Čebelarska zveza Slovenije Čebelarska zveza Slovenije

Poznamo različne vrste medu, ki jih med seboj ločimo po izvoru. Tako glede na izvor ločimo cvetlični med in med iz mane. Kadar čebele osnovno surovino nabirajo predvsem na eni strani, ga poimenujemo po tej rastlini. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, ajda in druge.

Najbolj pa so pri nas pogosti cvetlični, gozdni, akacijev in lipov med čeprav jih seveda obstaja še veliko več. Medovi določenih vrst imajo za to vrsto značilne senzorične in fizikalno kemijske značilnosti, vsebujejo pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero je označen. Cvetlični medovi so denimo bolj aromatični, gozdi pa imajo manj sladkorja ter več mineralov in antioksidantov.  

Med vam lahko prinese dodatno leto življenja

''Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so uživali med redno vsak dan po 15 gramov (1 žlico), povprečno živeli leto dni več kot tisti, ki medu niso jedli. Izsledki raziskave pri 8000 moških, povprečne starosti 65 let, so pokazali, da redni uživalci medu živijo v povprečju kar leto dni dlje, ker med vsebuje antioksidante, ki preprečujejo tvorbo krvnih strdkov in posledično je bilo manj srčnih in možganskih kapi,'' svetuje zdravnik prim. Peter Kapš.

Dodaja, da so zaščitne lastnosti medu, ki vsebujejo veliko količino flavonoidov, poznane že dalj časa. Med povišuje raven antioksidantov v krvi za skoraj 20 odstotkov. Fenolne spojine preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL, ki je glavni vzrok za poapnenje žil. Dokazano je, kot pravi prim. Peter Kapš, da naravne fenolne spojine zavirajo rast velikega števila bakterij. 

Domači ali uvoženi med?

 | Avtor: Čebelarska zveza Slovenije Čebelarska zveza Slovenije

Kot pravijo na ČZS v Sloveniji žal pridelamo manj medu, kot ga porabimo. Izvoza v tujino je tako bolj malo. Povpraševanje obstaja, problem pa je zagotoviti količine, ki bi zadostovale povpraševanju. Vseeno pa kar nekaj čebelarjev svoj med kot butični izdelek v rangu višje kakovosti izvaža na primer v Dubaj, Veliko Britanijo, Švico in druge države, kjer dosegajo tudi višje cene. '

'Pomembno je, da uživamo lokalno hrano. Na ta način v organizem vnašamo snovi, na katere smo navajeni, z uživanjem medu iz tujine, v telo uživamo tudi cvetni prah rastlin, ki so nam tuje. Pri lokalnem pridelku je pot od panja do mize kratka, med ni prepotoval na tisoče kilometrov, tako da smo poskrbeli tudi za naše okolje, saj ga promet ni onesnažil. Poleg tega naše rastline lahko oprašijo samo naše čebele, z nakupom medu podpiramo našega čebelarja,'' še svetujejo na ČZS.

Sorodne novice