Največja pandemija 20. stoletja se je začela pojavljati marca 1918 v ZDA. Ko je aprila pred sto leti prispela v Evropo je v nekaj letih zahtevala več kot 50 milijonov življenj. Čeprav se španska gripa ne more ponoviti v enaki razsežnosti, strokovnjaki vseeno opozarjajo pred podobnimi epidemijami.
Sam izvor španske gripe ni čisto jasen, vendar kot uradni začetek navajajo marec 1918, ko je regimentni kuhar v Fort Rileyju v ameriškem Kansasu Albert Gitchell potožil zaradi slabega počutja. Kmalu je zbolelo še več vojakov, nekateri med njimi so podlegli posledicam bolezni.
Leta 1918 se je virus razširil v Evropo
Zgodovinarji so ugotovili, da se je ta primer gripe pojavil že konec leta 1917 v najmanj 14 drugih vojaških taborih. Kasneje aprila leta 1918 se je virus z okuženimi ameriškimi vojaki razširil tudi v Evropo, najprej v Francijo. Bolezen je zahtevala več žrtev kot prva svetovna vojna, v kateri je umrlo okoli 16 milijonov ljudi.
Zaprli trgovine, šole in gostilne
Tudi Slovenija ni bila imuna na špansko gripo, prvi primer so zabeležili že poleti 1918, septembra pa prvo smrtno žrtev. V Sloveniji so oktobra 1918 preventivno zaprli vse šole, trgovine in gostilne, oblasti pa so pozivale prebivalstvo, naj se izogiba prizorišč, kjer se zbirajo ljudi. V tedanji kraljevini SHS je zaradi gripe od leta 1918 do 1919 umrlo več kot 60.000 ljudi, v Ljubljani pa od septembra 1918 do februarja 1919 403 osebe, piše tednik Mladina.
Od kod ime?
Poimenovanje španska gripa ima izvor v medijih. Čeprav se je najprej razširila v Franciji, so prvi o njej poročali španski časopisi. Španija namreč ni bila v vojni, mediji pa niso bili cenzurirani. Med drugim so sprva pisali o razmahu bolezni, še bolj pa, ko je za njo zbolel španski kralj Alfonz XIII. Medtem ko so jo zavezniki poimenovali španska gripa, so jo Španci poimenovali francoska gripa, saj je k njim prišla iz severne sosede.
Najraje bi pozabili
Katastrofa za seboj ni pustila veliko materialnih sledi, celo fotografije so bolj redke, postala je del kolektivne pozabe. O njej se je ponovno začelo govoriti šele nedavno, tudi zaradi upodobitve pandemije v knjigah, filmih in serijah, pred tem pa je bila le opomba prve svetovne vojne, navaja nemška tiskovna agencija dpa znanstveno novinarko Lauro Spinney.
Gripa je morila v treh valovih do leta 1920 in še dandanes velja za najhujšo pandemijo gripe v zgodovini. Z njo naj bi se okužilo pol milijarde ljudi, terjala pa je od 27 do 50 milijonov življenj, po nekaterih virih celo do 100 milijonov.
Britanski znanstveniki so leta 1999 kot glavno žarišče virusa leta 1918 identificirali vojaško taborišče v francoskem kraju Etaples, sicer pa so že konec leta 1917 vojaški zdravniki v Franciji zabeležili novo obliko bolezni z visoko verjetnostjo smrtnosti.
Smrtonosna španska gripa naj bi se po izsledkih ameriških in britanskih znanstvenikov, ki so bili objavljeni leta 2005 v reviji Nature in Science, razvila iz ptičje gripe, ki je preskočila na ljudi.
Znanstvenike je zanimalo, zakaj je bil virus "španske gripe" tako smrtonosen, da velja za največjo pandemijo 20. stoletja. Okuženi z virusom so pogosto umrli v vsega nekaj dneh, še najraje pa je to doletelo mlade in zdrave. Začelo se je s kihanjem in rahlo vročino, končalo pa s hudimi krvavitvami iz pljuč in smrtjo. Pogosto je postala koža obolelih temno modra, kar kaže na pomanjkanje kisika.
Razvila se je iz ptičje gripe
Odkrili so, da je bil virus "španske gripe" sev virusa ptičje gripe, ki je mutiral v obliko, prenosljivo med ljudmi. Od virusov ptičje gripe naj bi se razlikoval le v manjšem številu aminokislin, gradnikov proteinov. Virus ptičje gripe sicer ni zlahka prenosljiv s ptic na človeka, ker razlika med tema vrstama običajno predstavlja dovolj veliko oviro.
Kljub temu ostaja srenja epidemiologov previdna. "Pandemija gripe v letu 1918 nam je pokazala, kako grozna je lahko ta bolezen, ki je s 50 milijoni žrtev pomorila več ljudi kot katerakoli druga v enakem obdobju. Je kot temni angel, ki lebdi nad nami," je bil zlovešč profesor virologije v Londonu John Oxford.
Se lahko ponovi?
Španska gripa ni bila edini primer pandemije, ampak bolj njen prototip, ki se lahko ponovi. V manjših razsežnosti je bilo tako z azijsko gripo leta 1957 in hongkonška gripa leta 1969. Strah pred pandemijo pa se je razširil tudi leta 2009, ko se je začel sev prašičje gripe širiti med ljudmi. Na Kitajskem že zadnjih nekaj let poročajo o primerih ptičje gripe, s katero so se okužili tudi ljudje.
Strokovnjakinja za gripna obolenja z nemškega inštituta Robert Koch Silke Buda je za dpa pojasnila, da se dandanes zaradi medicinskega napredka in zvišanja življenjskih standardov španska gripa ne more ponoviti v takšni razsežnosti.
Antibiotiki velik izziv
Leta 1918 so bili življenjski pogoji precej slabši, veliko ljudi pa je trpelo tudi že zaradi drugih bolezni. Zdravniki so bili tako takrat skoraj nemočni proti usodnim bakterijskih vnetjem pljuč, ki običajno sledijo gripi, antibiotikov pa še niso razvili.
Ravno antibiotiki predstavljajo izziv dandanes, je opozorila Budova. Bakterije postajajo namreč vedno bolj odporne na antibiotike, dodatno pa bi se lahko zaradi sodobnega življenjskega sloga, ki vključuje hitro potovanje iz kraja v kraj, virus zelo hitro razširil.
dežurni@žurnal24.si
Je pa zanimivo, ni se kej dosti potovalo takrat, oz se je ampak predvsem v USA, nazaj bolj ne, pa vseeno je gripa našla pot v naše konce v enem mesecu.