Zdravje > Aktualno
1714 ogledov

Kaj se je po požaru v Kemisu dogajalo z gasilci?

Kemis Anže Petkovšek
Manj kot polovica gasilcev je imela pri gašenju dihalni aparat, približno polovica je imela po požaru tudi težave.

Pristojni na kliničnem inštitutu za medicino dela, ki so po požaru v Kemisu na Vrhniki pregledali gasilce, v skupnem zdravstvenem poročilu navajajo, da je manj kot polovica od 283 pregledanih gasilcev med gašenjem nosila dihalni aparat. Skoraj polovica jih je neposredno po požaru poročala o težavah, ki pa so kasneje večinoma izzvenele.

Kemis | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Gasilci so pri gašenju nevarnim snovem izpostavljenih prek dihalnih poti in kože, je za STA pojasnila predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak. Med gašenjem požara v Kemisu so bili prek dihalnih poti "zagotovo izpostavljeni prašnim delcem različnih velikosti, predvsem ogljiku, na katerih so bile prilepljene kemikalije".

Kaj je prišlo v kri, ne vedo ...

Pri gorenju organskih snovi lahko po besedah Dodič Fikfakove pričakujemo množico kemijskih produktov gorenja, kot so ogljikov dioksid, dioksin, furan in aldehidi. Katere snovi točno so skozi dihala gasilcev prodrle v kri gasilcev, ne vedo, saj analiza snovi v izdihanem zraku, krvi ali urinu ni bila narejena med oziroma neposredno po požaru.

Od pregledanih 283 gasilcev jih je med gašenjem le okoli 120 nosilo dihalni aparat, ki je edino pravo zaščitno sredstvo pri gašenju takih gorečih snovi. Ostali so nosili kirurške maske ali pa gasili brez zaščite dihal.

Na inštitutu so analizirali tudi gasilske obleke, prepojene z goščo, ki se je razlila po Kemisu ter je prodrla skozi obleko na kožo in v kri. Kot je poročala TV Slovenija, je bilo 79 zaščitnih oblek gasilcev popolnoma uničenih, 143 oblek pa umazanih z nevarnimi snovmi. 88 gasilcev je imelo blago umazano kožo, 13 pa zelo umazano. Veliko se jih je umazalo pri padcu zaradi drsečih tal, nekateri ob vlečenju cevi.

Kemis | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

 

 

 

 

 

 

Nevarnim snovem so bili izpostavljeni prek dihal in kože

Tako izpostavljenost prašnim delcem kot kemikalijam predstavlja tveganje za zdravje. "Okoli 40 odstotkov gasilcev je bilo srednje izpostavljeni, medtem ko jih je bilo 72 zelo in ekstremno izpostavljenih. To pomeni, da so bili nevarnim snovem izpostavljeni prek dihal in kože ter so bili na požaru prisotni dlje časa," je še povedala Dodič Fikfakova.

Kemis | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Neposredno po požaru je skoraj polovica gasilcev poročala o zdravstvenih težavah. Šest tednov pozneje, ko so jih pregledali na inštitutu za medicino dela, je o težavah poročalo še osem odstotkov gasilcev. Težave so bile po besedah predstojnice inštituta vezane predvsem na dihala, sluznice oči, nosa, ust in grla ter kožo.

"Utemeljen sum, da gre za neposredno posledico požara, ki ni bil le subjektiven, je bil postavljen pri štirih gasilcih," je še poudarila Dodič Fikfakova. Izvide pregledanih gasilcev na inštitutu dajejo na razpolago zdravnikom specialistom medicine dela, če jih bodo ti želeli.

Tudi debelost in kajenje sta bistveni kontraindikaciji za delo gasilca

Kot je še izpostavila, je gasilski poklic nevaren zaradi trenutnih vplivov gašenja, pa tudi zaradi dolgoročnega vpliva onesnaževal. "Debelost in kajenje sta bistveni kontraindikaciji za delo gasilca - debelost zaradi ekstremnih naporov pri gašenju, ki pogosteje med samim gašenjem pripelje do smrti gasilca, kajenje vpliva dolgoročno na dihala podobno kot prašni delci, kemikalije pa imajo lahko zelo podoben učinek kot uživanje alkohola. Učinki se lahko seštevajo ali celo množijo," je poudarila.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.