V nasprotju s splošnim prepričanjem lahko namreč katera od več kot sto tipov revmatskih bolezni prizadene ljudi, ne glede na spol in starost. Simptomi teh bolezni so lahko zelo različni, od pogostejših bolečin v sklepih in hrbtenici, do povišane temperature, kožnih izpuščajev in nepojasnjenih splavov pri mladih ženskah, je na novirnarski konferenci povedal revmatolog Matija Tomšič.
Zdravnik je ob tem poudaril pomen hitre diagnoze in zdravljenja. "Življenjska doba bolnikov z revmatitisom je bila nekoč 10 let krajša kot pri zdravi populaciji, zdaj pa živijo enako dolgo, če imajo umirjeno bolezen, kažejo raziskave. Umirjena bolezen pa je možna samo, če jemljejo zdravila," je povedal Tomšič in ob tem pozval bolnike, naj poslušajo zdravnike in jemljejo zdravila. Ta so v Sloveniji dobro dostopna.
Bodite pozorni predvsem na mlade
Ankilozirajoči spondilitis
Ankilozirajoči spondilitis je kronična revmatična bolezen, za katero je značilna prizadetost hrbtenice. Prizadeti so lahko tudi drugi periferni sklepi in izvenskeletne strukture.
Na področju postavljanja diagnoze AS smo v Sloveniji veliko prepočasni, saj od pojavitve težav do diagnoze v povprečju traja kar 32 mesecev, je povedal Tomšič. Dodal je, da smo na drugi strani po hitrosti postavljanja diagnoz za nekatere druge revmatske bolezni med najboljšimi v Evropi.
Pri revmatoidnem artritisu od napotnice do obiska revmatologa traja en dan, od začetka težav do diagnoze pa 12,7 tedna. Od začetka težav do diagnoze polimialgije pa traja samo šest tednov, je dodal.
Revmatična polimialgija je bolezen, ki se običajno pokaže z bolečino in okorelostjo v vratu, ramenskem in medeničnem obroču ter s splošnim slabim počutjem.
Ti bolniki se slabše odzovejo na zdravljenje
Poleg diagnoze in zdravljenja z zdravili sta za obvladovanje bolezni pomembna tudi gibanje in zdrava prehrana, je povedal revmatolog Anton Ambrožič. Nezdrav življenjski slog namreč pripomore k razvoju vnetne revmatske bolezni in razvoju drugih kroničnih bolezni, ki se lahko pridružijo revmi. Poleg tega so raziskave pokazale, da se bolniki z vnetno revmatsko boleznijo in nezdravim življenjskim slogom slabše odzivajo na zdravljenje.
Obolelih v Sloveniji za vnetno revmatično boleznijo je po zadnjih ocenah stroke od 40.000 do 60.000. V Sloveniji je bolnikov z revmatizmom okoli 230.000 oziroma 11 odstotkov populacije, za hujšimi oblikami bolezni pa jih trpi okoli tri odstotke.
Za bolezen je značilna pospešena izguba mišične mase, kar lahko vodi do nemobilnosti. Za preprečevanje izgube mišic je potreben zadosten vnos beljakovin in telesna vadba kljub bolečinam, ki ljudi pogosto demotivirajo od gibanja, je dejal Ambrožič.
Pomen telesne vadbe je izpostavila tudi fizioterapevtka Anita Jaklič, ki fizioterapijo priporoča čim prej, lahko tudi pred postavljeno diagnozo, saj fizioterapevti ne zdravijo bolezni ampak lajšajo simptome.
dezurni@zurnal.24si
