Zdravje > Prehrana
9897 ogledov

To je razlog za masovne odpoklice živil v letošnjem letu

trgovina oddelek z zamrznjeno hrano
Še sredina oktobra ni, pa smo že krepko presegli lansko število odpoklicev živil in krme. Zakaj?

V letošnjem letu smo v Sloveniji zabeležili veliko število odpoklicev zaradi bolj ali manj nevarnih snovi v hrani. Tako smo denimo v začetku avgusta zabeležili množični odpoklic številnih jogurtov in sladoledov zaradi aditiva E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilen oksida.

Sledilo je še več odpoklicev zaradi prisotnosti etilen oksida, tokrat so ga našli tudi v različnih napitkih, sladicah in celo v mesu. Kaj se dogaja s hrano na trgovinskih policah in kdo je pravzaprav odgovoren za nadzor in varnost živil, smo povprašali na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Za varnost hrane so v prvi vrsti odgovorni pridelovalci in predelovalci

Kot so nam pojasnili, so načeloma za varnost živil v prvi vrsti odgovorni tisti, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z živili – to so posamezniki ali podjetja (pridelovalci, predelovalci oziroma proizvodnja, prevozniki, uvozniki, skladišča, maloprodaja), ki so v okviru svojega notranjega nadzora dolžni identificirati potencialne dejavnike tveganja.

"Predvideti morajo, kaj bi pri ravnanju z nekim živilom lahko šlo narobe v dejavnosti, s katero se ukvarjajo, in vzpostaviti nadzor, s katerim zagotavljajo, da se to ne zgodi," so razložili. Nadzor nad njimi pa povsod po Evropski uniji izvajajo inšpekcijske službe, ki preverjajo, ali imajo ti posamezniki oziroma podjetja svoj notranji nazor učinkovito zastavljen in ga tudi izvajajo. V kolikor ugotovijo pomanjkljivosti, inšpektorji odredijo njihovo odpravo.

Za izvedbo umika in odpoklica velja enako, pravijo na UVHVVR: "Do umika oziroma odpoklica pride, ko odgovorni izvajalec dejavnosti v okviru svojih internih kontrol ugotovi nepravilnosti, ki vplivajo na varnost živila, lahko pa je to tudi ugotovitev inšpekcijskih služb. Inšpekcijske službe takšne nepravilnosti ugotovijo v okviru redno planiranih aktivnosti (inšpekcijskih pregledov, vzorčenj) ali izrednih aktivnosti (zopet v obliki inšpekcijskih pregledov, vzorčenj), ki so posledica prijav, ugotovitev doma oziroma v tujini." Za slednje služi tudi evropski sistem za hitro obveščanje o hrani in krmi (EU Rapid Alert System for Food and Feed; EU RASFF).

Če je živilo nevarno, ga je treba čim prej odstraniti iz prometa

In kaj morajo storiti trgovci, če pride do odpoklica? "Odgovorni izvajalci dejavnosti, na primer proizvajalci, distributerji, ali trgovske verige za svoje trgovinske znamke, so v primeru poslovanja z nevarnim živilom dolžni storiti vse, da se živilo čim prej umakne iz prometa ter o tem obvestiti potrošnike in inšpekcijsko službo," pravijo na UVHVVR in dodajajo, da je obenem treba ugotoviti tudi vzrok za nepravilnost in ga odpraviti. Poleg tega je v okviru izvajanja odpoklica treba obvestiti tako dobavitelje kot prejemnike. Če izvajalci dejavnosti vseh navedenih aktivnosti ne izvedejo, jim to odredijo inšpektorji. A na UVHVVR z izvajalci dejavnosti do zdaj še niso imeli težav.

razno 02.11.07 traktor, plug, oranje, delo, zemlja, njiva, kmetovanje; foto:sasa | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Do težav lahko pride že na začetku prehranske verige, pri pridelovalcih

Vzroki za odpoklice so sicer različni in lahko nastanejo na različnih točkah v prehranski verigi. Pridelovalec kmetijskih pridelkov mora denimo skrbeti za to, da uporablja registrirana fitofarmacevtska sredstva (FFS) in da posledično v živilu niso najdeni presežne mejne vrednosti ali celo nedovoljeni ostanki FFS. Poleg tega mora za žetev poskrbeti ob pravem času, s čimer zagotovi,  da ni preveč vlage ter na ustrezen način skladiščiti živilo, da je pridelek dobro presušen in ne pride do razvoja plesni ter posledično nastanka mikotoksinov.

Težave lahko povzročijo tudi pleveli, katerih posledica so lahko npr. ergot alkaloidi. Pri sadju so po navadi težava ostanki fitofarmacevtskih sredstev, pri zelenjavi pa je prišlo tudi že do težav zaradi prekomerne onesnaženosti okolja ali prekomerne uporabe gnojil, pravijo na UVHVVR. Posledica so bile povišane vsebnosti težkih kovin in nitratov. "Vse te možnosti mora kmet poznati in obvladovati, inšpekcijske službe pa tveganja vključimo v letne programe vzorčenja, upoštevamo pri pregledih in na ta način spremljamo situacijo," dodajajo.

Ob predolgi peki lahko nastane akrilamid

Ne le kmetje, tudi proizvajalci živil morajo identificirati tveganja – če na primer kupujejo žito, mora biti to kupljeno pri preverjenem dobavitelju ali kmetu, za katerega vedo, na kakšen način dela. Ko dobijo surovine, jih sami testirajo. Tudi pri žitih po navedbah uprave za varno hrano največje tveganje predstavljajo mikotoksini ali ostanki pesticidov, zato je nadzor osredotočen na te dejavnike.

Proizvajalec mora predvideti še, kaj bi lahko šlo narobe v proizvodnji. Določi ustrezne pogoje v sami proizvodnji – denimo primerna temperatura, čas obdelave, ki zagotovi proizvodnjo kakovostnega in varnega živila ... "Če peka traja predolgo, lahko v pekovskih izdelkih nastane akrilamid, ki je procesni dejavnik tveganja in se mu moramo izogibati, saj lahko ob dolgi izpostavljenosti pride do neželenih učinkov na zdravje," pojasnjujejo. Tveganje predstavljajo tudi tujki, ki lahko zaidejo v živilo, če se kakšna izmed posod odkruši. V tem primeru lahko proizvajalec vzpostavi nadzor s kovinskim detektorjem na koncu linije ter poskuša ugotoviti, od kod prihaja delec, da se dogodek ne ponovi.

"Na skladnost živila lahko vpliva tudi neustrezno označevanje: niso navedene alergene sestavine, ni navodil za pripravo varnega končnega proizvoda, določen je napačen roka trajanja ...," še nekaj vzrokov za odpoklice naštejejo na UVHVVR.

Primeri, ko je Slovenija javila neskladnosti v živilih

UVHVVR je o ne-varnih živilih in krmi dolžen obveščati ostale člane mreže o tistih primerih, ko je bilo živilo oziroma krma distribuirano iz Slovenije v druge države prejemnice, ali pa je prišlo v Slovenijo od drugod; enako velja za druge člane mreže.

Koliko primerov je Slovenija lani in letos javila v evropski sistem hitrega obveščanja (EU RASFF), je razvidno iz spodnjega grafa.

Kot kažejo podatki, se največ obvestil (letos kar 36) nanaša na prisotnost nedovoljenih ostankov pesticidov oziroma njihovih presežkov. Po pojasnilih uprave za varno hrano je bil najpogostejši razlog prisotnost etilen oksida v različnih živilih (kot smo pojasnili že prej, je bil najpogosteje prisoten v mlečnih izdelkih) ter prisotnost nedovoljenega klorpirifos -etila ali klorpirifos -metila v citrusih.

Sledi prisotnost različnih patogenih mikroorganizmov, med njimi bakterije Listeria monocytogenes, salmonela ter Escherichia coli.

Večina odpoklicanih živil ni slovenskega porekla, zatrjujejo na UVHVVR.

Veliko več odpoklicev, a večinoma zaradi pojava novega dejavnika tveganja

Sicer pa so na spletni strani UVHVVR letos objavili večje število umikov in odpoklicev, največ zaradi etilen oksida, osem odpoklicev je bilo izvedenih zaradi prisotnosti tujkov in plesni, dva zaradi neustrezne organoleptike, eden zaradi prisotnost mikotoksinov, sedem zaradi prisotnosti druge vrste onesnaževal, 13 zaradi prisotnosti različni patogenih bakterij, 11 zaradi prisotnosti alergenov, eden pa zaradi prisotnosti neodobrenih novih živil. Ugotavljajo pa, da večje število odpoklicev ni posledica pandemije covida-19, temveč posledica pojava novega dejavnika tveganja – etilen oksida.

Katere snovi pa so najbolj nevarne za naše zdravje?

Nov dejavnik tveganja, etilen oksid, se uporablja za sterilizacijo, najpogosteje pa se znajde v sezamu, ingverju, guar moki ter moki iz zrn rožičevca (slednja je bila razlog za masovni odpoklic jogurtov in sladoledov). Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima etilen oksid genotoksične rakotvorne lastnosti, poleg tega lahko vpliva na plodnost ter živčni sistem, zato predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, še posebej v primeru ponavljajoče izpostavljenosti. Najvišja vrednost ostanka etilen oksida je v EU zakonsko postavljena na 0,05 mg/kg živila, a kot dodajajo na NIJZ, "zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka", zato je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere.

bakterije | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Najbolj akutno nevarne so patogene bakterije – sploh v primeru, da živila temperaturno ne obdelamo dovolj, saj v večini primerov z ustrezno temperaturo bakterije uničimo. Bakterija Listeria monocytogenes povzroča listeriozo, in čeprav je po podatkih NIJZ število ljudi, ki zboli zaradi okužbe z živili majhno, je listerioza eden od vodilnih vzrokov smrti v primerjavi z drugimi okužbami in zastrupitvami z živili.

"V Evropi od začetka novega tisočletja v mnogih državah opažajo porast števila okužb z listerijo (Avstrija, Italija, Danska, Madžarska, Francija, Španija, Švedska). V Sloveniji je bilo v obdobju od leta 2005 do 2014 prijavljenih 80 primerov listerioze (dejansko število obolelih je verjetno bistveno večje), umrlo je 18 obolelih (tri ženske in 15 moških v starosti med 18 in 90 let)," je navedeno v dokumentu NIJZ. Kakšni so znaki zastrupitve, si lahko preberete na tej povezavi.

Nevarni ob zaužitju so tudi ostri tujki.

V ostalih primerih bi se po navedbah UVHVVR posledice na zdravje praviloma pokazale le ob dolgotrajni izpostavljenosti povišanim koncentracijam posameznega dejavnika tveganja. "Umiki in odpoklici so se v slednjih primerih izvedli z namenom preventivne zaščite potrošnikov," še dodajajo.

nina.sprohar@styria-media.si

 
Komentarjev 3
  • Ladko Lipovsek 11:19 08.oktober 2021.

    kakšne so kazni, za takšen izdelek?

  • rd2dmk2 09:22 07.oktober 2021.

    ok, v redu pregledujejo se izdelki dani na police, mene pa zanima nekaj drugega.. ko se pelješ po naših cestah opazujem polja, ki so tk zraven cest a kdo kdaj naredi analizo prsti in tistega kar se pridela ? se ...prikaži več gre kdaj v industrijska okoljam recimno trbovlje, anhovo, jesenice, celje pa se zajema vzorce prsti. saj tudi vrtičkarji pridelajo nekaj kar ni nikoli pretestirano a se konzumira in narod si lahko kvari zdravje. pred mnogo leti se spominjam reportaž o jesenicah in novi jeklarni in strupih

Sorodne novice