Zdravje
5230 ogledov

Zdravniki so zagrozili z uporom, tako se je zdaj odzvala ministrica

Valentina Prevolnik Rupel Saša Despot Valentina Prevolnik Rupel
Priznava, da je člen nekoliko dvoumen.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni 45. člen interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil deležnike, premislili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Člen v primeru izrednih dogodkov, tudi ob nenadnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev, med drugim predvideva možnost njihovega premeščanja.

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov.

Dvom v ustavnost zakona

Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.

Ta člen je zmotil nekatere deležnike. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije dvomijo o ustavnosti možnosti prepovedi stavke, kritični so tudi do predvidene možnosti začasne premestitve zdravstvenega delavca. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa v členu vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom.

Priznala, da je člen zapisan dvoumno

Omenjeni ukrepi, kot je možnost premestitve zdravstvenih delavcev, so predvideni le v izrednih razmerah, denimo ob poplavah, žledu, epidemiji, je zagotovila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ne gre torej za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu.

"Odzivov je veliko in očitno je, da se lahko člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep," je poudarila ministrica. Ob tem je napovedala, da bodo pomisleke glede člena ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Glede očitkov nekaterih deležnikov, da zakon ni bil sprejet v socialnem dialogu, je dejala, da je zakon predviden za obravnavo po nujnem postopku, zato javna razprava ni potrebna. So pa predlog zakona vseeno poslali v javno razpravo, kjer so prejeli nekatere komentarje, ki so jih upoštevali, je poudarila.

Obvezni zdravstveni prispevek

Interventni zakon so na ministrstvu sicer po besedah ministrice Prevolnik Rupel pripravili zaradi skorajšnjega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, kar se bo zgodilo s 1. januarjem prihodnje leto. Predlog zakona tako vključuje tehnične rešitve za vpeljavo obveznega zdravstvenega prispevka.

Zakonski predlog ob tem vsebuje tudi številne druge ukrepe, med drugim na področju absentizma, uvaja tudi možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine, prav tako bi se morali po predlogu v neprekinjeno zdravstvo varstvo vključevati vsi zdravniki v javni mreži zdravstva, vključno s koncesionarji. Zakon tudi omejuje pravni promet s koncesijami, podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika za nekatere poklice v zdravstvu. Uvaja tudi ukrepe lažjega zaposlovanja tujcev, je naštela ministrica.

Nižja osnova za dohodnino?

Je pa prvotni osnutek interventnega zakona predvideval ureditev, po kateri bi obvezni zdravstveni prispevek zniževal osnovo za dohodnino. Predlog interventnega zakona, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, pa tega ne predvideva. Tako bo v veljavi ostala ureditev, ki jo uvaja v začetku poletja sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino.

Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so po sprejetju novele za STA pojasnili na ministrstvu za finance.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 23
  • PaPajapopi 09:53 28.november 2023.

    Število pacientov, ki jih imajo zdravniki v Evropi z izjemo Nemčije in Avstrije, ki imata veliko število zdravnikov na prebivalstva. Podatki so iz leta 2017. Slovenija 1322, Danska 1600 , Francija 1975, Finska 1900, Portugalska 1900, Švedska med 2000 in ...prikaži več 2130, Velika Britanija 2250.In naši ubogi družinski zdravniki še kar jokajo kako so preobremenjeni.

  • Avatar lopov
    lopov 08:55 28.november 2023.

    Ministrica je živi primer da ne ve kaj dela.. od njenih reform bi se razjokal lahko.. kajenje mladih... bolj oomebno od čakalnih vrst... prisilno delo (ARBAIT MACHT FRAI) za zdravnike ki jih država ne plačuje kot treba eni grefo na ...prikaži veča svoje privat eni v tujino... ti pa bodo pod prisilo morali delat za minimalca...

  • leonardo 08:05 28.november 2023.

    Zdravniki malo zabrundajo in zagrozijo in ustrašijo vsakega ministra, tudi če ima dobre namene. Zgleda, da ni junaka v Sloveniji, ki bi tej branži obrazložil, da je treba tudi delati in ne samo jemati denar zaradi svoje nekdanje slave in dobrega imena.