O tem, kako pogostejša je toča v primerjavi s prejšnjimi leti, smo vprašali meteorologe na agenciji Arso, ki pa so nam odgovorili, da na to vprašanje ne morejo odgovoriti.
Ne le, da so se meritve in pogostost beleženja v zadnjem času izboljšale in jih ne moremo primerjati z nekdanjimi, ampak tudi o tem niso nikoli izdelali nobene študije. Je pa seznam neurij od leta 2005 do dane precej povečal in pogostejša je postala tudi možnost, da bo iz oblakov priletela toča.
Bolj natančno so lahko odgovorili na Zavarovalnici Triglav, kjer so povedali, da največ neurij s točo nastane v obdobju poletnih mesecih. Najpogosteje se to zgodi v juniju in juliju, toča se pogosteje pojavlja tudi maja in avgusta, redkeje pa septembra. V Sloveniji sicer ne izpostavljajo bistveno bolj izpostavljenih regij, z izjemo Krasa in Obale, kjer je pojavov toče malo manj.
V zadnjih letih v primerjavi s preteklostjo opažajo tudi več škod zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. Toče in viharnih vetrov je več, prav tako pa so takšni pojavi tudi bolj intenzivni. To potrjujejo tudi njihovi podatki, saj zadnjih pet let beležijo tako rast števila prijavljenih škod kot tudi rast višine povprečne škode. Ta statistika sicer ne kaže najbolj natančnih podatkov, saj nanjo voliva tudi dejstvo, da se vozniki iz strahu pred točo pogosteje odločijo, da bodo svoj avtomobil zavarovali tudi proti toči.
Kako se izogniti škodi?
Zavarovanje proti toči sicer krije »avtomobilsko zavarovanje kasko – kombinacija B«, ki vključuje tudi požarne nevarnosti in naravne nesreče, med katere se šteje tudi toča. Tistim, ki ga uveljavljajo, ne odbijejo odbitne franšize, prav tako pa tudi ne vpliva na sistem bonus-malus. Škodo zaradi toče pri Zavarovalnici Triglav sicer krijejo kombinacije delnega kaska E in J ter zavarovanje »Kasko Karambol Plus«. Opozorimo lahko še, da splošni kasko škode zaradi toče ne krije.
Boljše od izplačila zavarovalnine je seveda ravnanje, da do škode zaradi toče ne pride ali pa je ta čim manjša. Avtomobilov zato pred neurjem ne parkirajmo ob stavbah, na izpostavljenih delih obale ali pod drevesa. Neposredno pred točo ga zaščitimo z namenskim pokrivalom, ki je lahko zelo učinkovito, če pa tega nimamo, si lahko pomagamo tudi z odejo ali rjuho. Ki sta sicer manj učinkoviti, a kljub temu lahko površine solidno zaščitita pred neposrednimi naleti kosov ledu in jih ublažita.
Najprej sicer pokrijemo strešno okno, potem prednje in zadnje steklo, za njima vzvratna ogledala in svetila. Šele na koncu, če ostane dovolj časa, pa poskrbimo še za pločevinaste dele, ki bodo najmanj poškodovani in jih bo tudi najlaže popraviti. Najbolje pa je, da avtomobil pravočasno parkiramo v garaži, če jo seveda imamo ali pa smo blizu javne garaže. Nikar pa avtomobila ne rešujmo tedaj, ko toča že pada, saj je takšno početje lahko zelo ali pa celo smrtno nevarno. Avtomobil bomo morda zavarovali, sebe pa spravili v bolnišnico.
Ne ustavljamo pod nadvozi
Kaj pa, če nas toča ujame na cesti. Potem na varen način zmanjšamo hitrost in peljemo naprej ter se ne ustavljamo pod nadvozi, mostovi ali v predorih. To ni le nevarno, saj bi lahko prišlo do naleta, ampak nas lahko doleti tudi visoka kazen. Pole tega škoda zaradi udarcev toče ne bo nikoli tako velika kot škoda ob morebitnem trku z drugim avtomobilom.
Sploh, če nas je toča ujela na avtocesti. Če se nam to zgodi na avtocesti, se prav tako peljemo naprej do najbližjega počivališča ali parkirišča, kjer se lahko ustavimo. Ko se ustavimo, nikakor ne odpiramo vrat in oken ter ostanemo v avtomobilu, dokler toča ne neha padati. V avtomobilu smo sicer najbolj varni tudi pred morebitnim udarom strele, saj deluje kot Faradayeva kletka in nas učinkovito zaščiti.
