Pri nas skoraj ni človeka, ki ne bi poznal fiata 600 oziroma zastave 750 in njenih derivatov. Avtomobila, ki smo ga, kljub temu, da je bil v marsičem enako muhast kot dalmatinski osliček, a tudi enako deloven, uporaben in simpatičen, ljubkovalno imenovali fičko. Nič nenavadnega, saj je pravzaprav šlo za avtomobil, ki je motoriziral Jugoslavijo, z njo pa, ob skromni pomoči, katrce, spačka in še nekaterih avtomobilov, tudi Slovenijo.
Neki avtomobilski kronist se je nekoč menda duhovito izrazil, da je fiat 600 nastal kot avtomobil, ki je odgovarjal potrebam voznikov v državi, v kateri se vozniki vozijo kar se da hitro in trošijo bencin, ki je med najdražjimi na svetu. Fičko je bil bolj ali manj jugoslovanska različica tega italijanskega majhnega avtomobila in za naše razmere bi temu morda lahko dodali, da so ceste slabe, ljudje imajo ogromne prevozniške želje, bencin pa ni vedno na voljo. Fičko je uspešno izpolnil vse te zahteve, postal zelo pomemben del življenja tako v povojni Italiji, kot tudi v socialistični potrošniški družbi, pozneje pa tudi pomemben del jugonostalgije ter zaželen starodobnik.
Janez Vučkič pravi, da je njegov fiat 600, ki ga je leta 2007 pripeljal iz Italije, najstarejši v Sloveniji in bližnji okolici. V Sloveniji je sicer voznih še manj kot pet voznih primerkov zgodnjega fiata 600, eden pa je na Hrvaškem. V Vučkičevi zbirki je še nekaj zanimivih avtomobilov. V garaži ima še dve Abarthovi predelavi fiata 600, zanimiv pa je tudi španski štirivratni seat 800, ki mu ga je uspelo kupiti kljub temu, da Španci te avtomobile, ki so precejšnja redkost in pravi nacionalni ponos, zelo neradi prodajajo v tujino. Zanimiva pa je tudi zbirka okrog petindvajsetih Tomosovih mopedov, ki tudi vzbudijo nostalgijo za "dobrimi starimi časi".
Tudi v Sloveniji je zato veliko fičkov zelo različnih letnikov, ki jih še vedno lahko pogosto vidimo. To je pokazalo tudi kar nekaj srečanj njihovih lastnikov. Obstajajo pa tudi takšni, ki jih ne morete videti prav povsod.
Eden najstarejših primerkov
V Veščici pri Murski Soboti smo odkrili zelo poseben primerek fiata 600. Njegov lastnik Janez Vučkič se namreč lahko pohvali, da ima pravi originalni fiat 600 najzgodnejšega letnika 1955, torej enega najstarejših fičkov. V prometnem dovoljenju piše celo, da je bil njegov primerek prvič registriran maja 1955, torej le dva meseca po tistem, ko je bil fiat 600 na avtomobilskem salonu v Torinu sploh prvič predstavljen.
Sodobni fiat 600 je seveda povsem drugačen od starodobnega fiata 600, saj je med njunima nastankoma sedem desetletij, ki so prinesla številne nove tehnologije. Čeprav so oblike urezali po zgledu starodobnika, je novodobni fiat 600 veliko večji avtomobil, ki v kabini ne ponuja le več kot dovolj prostora za štiri ali pet potnikov, ampak ima tudi soliden prtljažnik, ki razpolaga s 385 do 1.256 litrov prostornine. Nastal je na Stellantisovi platformi za majhne avtomobile CMP3, ki mu omogoča različne pogonske sklope, trenutno sta na voljo blagi hibrid in električni pogon, soliden pa je tudi nabor asistenčne, varnostne in infozabavne opreme, ki obsega večino stvari, ki jih danes pričakujemo. Medtem ko je bil njegov daljni prednik analogni avtomobil, je sodobni fiat 600 tudi popolnoma digitaliziran in z elementi polavtomatizirane vožnje tudi razbremeni voznika. Kar sodobni fiat 600 povezuje z njegovim daljnim prednikom, so pravzaprav le ime, osnovne oblike in dejstvo, da je avtomobil. Več o sodobnem fiatu 600 pa si lahko preberete v podrobnem testu, ki smo ga objavili na Žurnal24.
Tedaj je bil fiat 600 prava senzacija. V nasprotju z njegovim prednikom topolinom, ki je bil zasnovan še na posebni šasiji in je imel spredaj vgrajen motor ter pogon na zadnji kolesi, je imel samonosno karoserijo s posamičnimi obesami koles ter motor in pogon zadaj. Tedaj je bila to precej razširjena oblika pogona, ki jo je poleg fiata 600, in tudi fiata nuova 500, ki je na ceste zapeljal dve leti za fičkom, imeli tudi tedanji renaulti, sloviti volkswagen hrošč ter njegov športni derivat porsche, češke tatre, pozneje pa tudi škode in še marsikateri drugi avtomobil.
Osnovna zasnova fiata 600 je bila torej za njegov čas zelo sodobna, prav tako pa tudi motor, vodno hlajeni bencinski štirivaljnik, ki je imel v začetni različici delovno prostornino 633 kubičnih centimetrov, pri 4.600 vrtljajih na minuto pa je razvijal moč 21,5 'konja'. Povsem dovolj za tisto, kar so ljudje tedaj pričakovali v majhnem mestnem avtomobilu, predvsem pa dovolj ob dejstvu, da je celotni avtomobil tehtal vsega 560 kilogramov.
Fiat je leta 1951 pod vodstvom inženirja Danteja Giacose zato začel pripravljati svoj prvi zares velikoserijski model, ki so ga sprva imenovali »projekt 100«. Že marca 1952 so se pojavili prvi prototipi, ki jih je poganjal zračno hlajeni dvovaljni motor. Takrat so se projektanti še odločali, ali naj motor vgradijo spredaj ali zadaj. Končno so se odločili za cenejšo konfiguracijo "tutto dietro", torej, vse v zadku. Ko so se odločali o motorjih, so razmišljali o bencinskem zračno hlajenem dvovaljniku in celo o dizelskem motorju, končno pa so se odločili za vodno hlajeni bencinski štirivaljnik s prostornino 633 ccm, ki je pri 4600 vrtljajih na minuto zmogel 21,5 "konjskih moči". Motor so vgradili v samonosno karoserijo, ki ji je obliko ukrojil kar inženir Giacosa.
To je, ob dejstvu, da je imel fiat 600 že v začetku štiristopenjski menjalnik, pripomoglo tudi k ugodni porabi goriva 5,7 litra bencina na 100 kilometrov in zagotavljalo največjo hitrost 95 kilometrov na uro. V primeru, da je to dovolila cesta in si je voznik upal. Vučkič namreč pravi, da se z njegovim fičkom, čeprav ga lahko na avtocesti mirno poženete tudi do največje hitrosti, bolje voziti s hitrostmi okoli 50 kilometrov na uro. Pri večjih hitrostih se počutite precej negotovo.
Seveda je bil fiat 600 leta 1955 povsem drugačen avtomobil, kot pa je fiat 600 letošnjega letnika. Ta predvsem ni več majhen mestni avtomobil. Čeprav se uvršča med manjše avtomobile, je kljub uvrstitvi med majhne križance precej večji avtomobil, ki je popolnoma usklajen s pričakovanji sodobnega časa. Takšen je tudi njegov pogon, ki je lahko električni ali pa blago hibridni, kakršnega je imel testni avtomobil, ki smo ga postavili zraven starodobnega fiata 600. Gre za pogonsko kombinacijo, ki jo sestavljajo turbobencinski trivaljnik z močjo 100 'konjev', šeststopenjski menjalnik z dvojno sklopko in majhen elektromotor, ki pomaga bencinskemu.
Vrnimo se k starodobnemu fiat 600, ki so ga v letih po predstavitvi precej hitro izpopolnjevali, da je postajal bolj udoben in uporaben. Že kot fiat 600 D je leta 1960 lahko vozil že do 110 kilometrov na uro. Že tri leta po predstavitvi, leta 1958, je namesto deljenih drsnih prednjih oken dobil enotna, ki so se odpirala navzdol v ohišje vrat, leta 1964 pa so vrata namesto zadaj vpeli spredaj in s tem ugodili novim prometnim predpisom. Fički, ki so prihajali iz Kragijevške Cevene zastave so takšna vrata dobili leta 1968.
Skromen, a presenetljivo udoben
Leta 1965 je na ceste zapeljala zadnja italijanska različica fiata 600, ki je bila zaradi velikih žarometov znana kot "fanalona", in so jo izdelovali do 18. maja 1969. Takšen je bolj ali manj bil tudi fičko, zastava 750, kot smo ga večinoma poznali pri nas. Na koncu je bil fiat 600 namreč avtomobil, ki je bil precej usklajen s tem, kar si predstavljamo kot sodobni majhen avtomobil, kar je veljalo tudi za njegovo kabino.
Fiat 600 je bil vzornik za jugoslovansko zastavo 750 oziroma fička. Ljudje iz kragujevške Crvene zastave so pogodbo za licenčno sodelovanje s Fiatom podpisali že leta 1954, torej dobro leto pred uradno predstavitvijo fiata 600 v Torinu. Leta 1956 je z dodatkom k pogodbi predmet dogovora dokončno postal fiat 600, ki so ga prvim jugoslovanski lastnikom začeli izročati leta 1957. To so bili večinoma ljudje, ki so avtomobil potrebovali za službene potrebe, saj proizvodnja v začetku ni dosegala velikih številk, večinoma pa so v Kragujevcu le sestavljali fiate 600 iz delov, ki so jih pripeljali iz Torina. Prvo leto so jih denimo izdelali le 25. Šele po letu 1961, ko je v Kragujevcu začel delovati tekoči trak in so fičke začeli izdelovati bolj množično, so se lahko za njihov nakup potegovali tudi "navadni smrtniki", ki pa so nanje velikokrat precej dolgo čakali. Zadnji fičo je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal leta 1985, ko sta mu družbo že nekaj časa delala stoenka in jugo.
V začetku, v obliki, kot smo si ga ogledali v Prekmurju, je bil zelo osnovni avtomobil, ki je ponujal tisto, kar je potrebno za vožnjo do točke A do točke B in skoraj nič več. To je še najbolj očitno, ko sedete v kabino, saj se zunanjost ni veliko spreminjala. Varnostnih pasov seveda še ni, saj so jih tedaj komaj dobro izumili, sedeži pa so zelo skromni, a kljub temu prijetno mehki in udobni.
Predvsem pa vas preseneti, da je počutje v kabini kljub skromnosti zelo dobro in tudi če spredaj sedita dva odrasla moška, nimate posebnega občutka utesnjenosti. Dante Giacossa je poskrbel, da je tudi v precej majhnem avtomobilu bilo kar se da veliko prostora. Med drugim so to dokazale tudi družine, ki so se s fičkom z vso opremo in hrano za štirinajstdnevno taborjenje podajale na morje.
Tudi sodobni fiat 600 je oblikovan tako, da ponuja čim več prostornosti in udobja, a na to danes gledamo čisto drugače. Danes ni več pomembno zgolj to, da je majhen avtomobil prostoren in zmerno udoben, ampak mora omogočati tako rekoč vse, kar imajo veliki. Dovolj prostora mora biti za zajetne otroške sedeže na zadnji in vso opremo v prtljažniku, pričakujemo solidno klimatsko napravo, infozabavni sistem, da nam ni dolgčas in še veliko drugih stvari, ki jih leta 1955 niso niti poznali.
Tudi sodobni sistem upravljanja, ko motor zaženemo zgolj s pritiskom na gumb, potem med stikali s črkami PRND izberemo režim vožnje in se odpeljemo, za nas pav vso pot skrbijo varnostni in asistenčni sistemi. Vse to seveda zagotavlja tudi sodobni fiat 600.
Poseben zagon motorja
Njegov starodobni prednik pa je leta 1955 ponujal popolnoma drugačno izkušnjo, ki je bila drugačna tudi od tiste, ki so jo vozniki poznali iz zastave 750. Zgodnji fiat 600 namreč ni imel standardne vžigne ključavnice.
Pravzaprav bi res lahko res rekli, da smo ob bok sodobnemu fiatu 600 postavili njegovega "dedka", sa je bil vmes tudi malce pozabljen fiata 600 oziroma seicento, ki bi mu lahko rekli "očka" sodobnega fiata 600. Z njim je Fiat že v devetdesetih letih obudil ime svoje legende iz preteklosti. Vendar pa so bili takrat drugačni časi. Ljudi so tedaj, še v svežem navdušenju po padcu železne zavese in v času prodora digitalne tehnike, zrli naprej in tudi fiat 600 je bil odraz tega vzdušja. Tudi nikomur pri Fiatu tedaj ni padlo na pamet, da bi se pri oblikovanju avtomobilov oziral v preteklost. Šele dobrih deset let pozneje so ljudje spet dobili občutek za "vintage" in tedaj so se tudi pri Fiatu nostalgično ozrli v svojo preteklost in jo leta 2007 udejanjili s predstavitvijo fiata 500, ki je na sodoben način obudil oblikovne poteze fiata nuova 500 ter malce zmotno postal tudi del nostalgije za "fičkom".
Ko je voznik ključ vtaknil v ključavnico, ki je bila nameščena na sredino armaturne plošče med stikali za lučko merilnikov in stikalo brisalnikov ter stikalo smernikov nad njim, je po obratu ključa najprej vžgal pozicijske luči, šele potem je "dal kontakt". A le kontakt, saj je ključ v naslednji stopnji zasuka vžgal kratke, potem pa še dolge žaromete.
Motor pa je voznik zagnal tako, da je med sedežema za prestavno ročico menjalnika najprej z levim vzvodom nastavil čok (morda se kdo še spomni, kaj je to), potem pa je potegnil desni vzvod in s tem vključil zaganjalnik, ki je vžgal motor. V kabini so bili še ročica ročne zavore, volanski obroč in trije pedali za sklopko, zavore in plin ter centralni instrument za prikaz hitrosti, količine bencina in motornega olja ter stanja alternatorja in temperature hladilne vode. To pa je bilo bolj ali manj tudi vse, kar je bilo namenjeno upravljanju avtomobila.
Zanimivo je bilo tudi gretje, ki je delovalo tako, da je voznik z majhnim vzvodom pred zadnjo klopjo odpiral in zapiral loputo pod hladilnikom motorja. Če je bila ta odprta, je bilo hlajenje motorja v toplejših dneh bolj učinkovito, če pa je bila zaprta, pa je topel zrak pritekal v kabino in jo grel. Prav vroče potnikom nikoli ni bilo, zmrznili pa tudi niso. Namesto klimatske naprave pa so za zračenje skrbela kar okna na vratih, ki so se odpirala drsno po polovicah. Ker zaradi takšne zasnove na zadnja sedeža ne bi priteklo prav veliko svežega zraka, so Fiatovi inženirji poskrbeli še za usmernik, ki so ga vgradili na zadnji del vrat.
Letnik 1955: fiat 600
Dimenzije: (D x Š x V): 3.215 mm x 1.380 mm x 1.405 mm
Masa praznega vozila/največja dovoljena masa: 560 kg / 895 kg
Prtljažnik: ni podatka o prostornini
Motor: vrstni štirivaljnik, bencinski, 633 ccm
Moč; navor: 14 kW/21,1 KM; 39 Nm
Zmogljivosti: 95 km/h
Poraba goriva: 5,7 l/100 km
Letnik 2025: fiat 600 hybrid 100/136 - fiat 600e
Dimenzije: (D x Š x V): 4.171 mm x 1.779 mm x 1.525 mm - 4.171 mm x 1.781 mm x 1.523 mm
Masa praznega vozila/največja dovoljena masa: 1.280 kg / 1.782 kg - 1.520 kg / 2.025 kg
Prtljažnik: 385-1.256 l - 360-1.231 l
Motor: vrstni trivaljnik, turbobencinski, 1.199 ccm + elektromotor - elektromotor
Moč, navor: 74 kW/100 KM,205 Nm; 100 kW/136 KM, 230 Nm - 115 kW; 260 Nm
Zmogljivosti: 184 km/h; 200 km/h - 150 km/h
Poraba goriva: 4,8 l/100 km - 15,1 kWh/100 km
Dva prtljažnika
Kaj več v kabini fiata 600 ni bilo na voljo. Morda lahko omenimo le še majhen prtljažnik za naslonjalom zadnje klopi, ki je imel bolj pomožno vlogo ob večjem prednjem prtljažniku. A ne veliko večjem, saj si je prtljaga v njem delila prostor s posodo za gorivo, akumulatorjem, dvigalko, varnostnim trikotnikom in rezervno gumo. Pozneje so inženirji prednji prtljažnik malce preuredili in ob enakih merah avtomobila zagotovili več prostora za prtljago.
Fiat se je pred dvajsetimi leti odločil, da bo sodobnega fiata 500 z nostalgičnimi vintage oblikami zasnoval na fiatu nuova 500, ki je bil precej manjši od fiata 600 in je na ceste zapeljal leta 1957. Novega fiata 500 so torej predstavili natanko štirideset let po predstavitvi njegovega vzornika. "Zakaj je bilo tako?", bi se lahko vprašali v deželah bivše Jugoslavije, kjer se nostalgično spominjamo fiata 600, ki se je pozneje razvil v zastavo 750 oziroma "fičota". Odgovor je preprost. Fiat nuova 500 je bil v Italiji vedno veliko bolj razširjen in priljubljen od fiata 600. Zelo priljubljen je tudi kot starodobnik, medtem ko se priljubljenost fiata 600, ko prestopite našo zahodno mejo, zelo hitro zmanjša.
Kljub temu se ob pogledu nanj še vedno se vprašamo, kam "za bogca milega" so starši naložili vso tisto prtljago, ki je bila potrebna za pot na počitnice. Te je sicer bilo sicer veliko manj, kot smo je sposobni s seboj tovoriti danes, a je kljub temu ni bilo prav malo. Poleg tega pa je bilo nalaganje prtljage vse prej kot priročno.
Predvsem pa se razlike v velikosti zaveste, ko starodobni fiat 600 in njegovega sodobnega naslednika postavite skupaj. Kljub temu, da velja za majhnega križanca, je sodobni fiat 600 namreč že na videz veliko večji od njegovega starodobnega predhodnika. To se odraža tudi v prostorni notranjosti in veliko večjem prtljažniku. Ta je le eden, saj je pod sprednjim pokrovom motor, ki spredaj poganja prednja kolesa. Zanimivo pa je, da sodobnemu fiatu 600 kljub njegovi prostornosti in praktičnosti ne bi pripisali prevozniške vloge, ki jo je tako uspešno opravljal njegov legendarni "dedek".
Razlike v tehniki
Seveda se sodobni fiat 600 pelje veliko bolj nevtralno in tudi športno, za kar med drugim skrbi tudi sodobna zasnova podvozja z McPhersonovima vzmetnima nogama spredaj in poltogo premo z vijačnimi vzmetmi zadaj, za učinkovito ustavljanje pa, ob elektromotorju, ki za pojemke poskrbi z rekuperacijo elektrike, poskrbijo kolutne zavore.
Starodobni fiat 600 je bil v tem pogledu seveda na nasprotnem polu. Za vzmetenje prednjih koles je skrbela prečna listna vzmet, zadaj pa je bila prema s poševnimi nihalkami opremljena z vijačnimi vzmetmi, obe pa tudi s hidravličnimi blažilniki. Podvozje je bilo torej precej bolj preprosto, a je čisto dobro opravljalo delo, k čemur je gotovo pripomogla tudi razmeroma majhna masa avtomobila, ki nikoli v njegovi zgodovini ni dosegla tričetrt tone.
Fiat 600 je poleg Italije, državljanske pravice pridobil tudi v številnih drugih državah. V Zvezni republiki Nemčiji je postal jagst 600, v Avstriji steyr fiat 600, v Španiji je kot seat 600 pozneje dobil še edino štirivratno različico seat 800. V Argentini je bil fiat 600, v Jugoslaviji pa zastava 750 oziroma »fičo«. Kot zastava 850 je osvojil tudi svoj zadnji izvozni trg Turčijo in to celo dobro leto pred koncem proizvodnje leta 1985. Na njegovi osnovi je nastala tudi multipla, ki bi ji lahko rekli tudi prednica poznejšega avtomobilskega segmenta enoprostorcev in smo jo tudi pri nas v poznejši, bolj oglati izvedbi poznali kot "zastavin kombi", izdelanih ali zgolj načrtovanih pa je bilo tudi več drugih različic, med katerimi naj m je lahko žal predvsem majhnega furgončka, ki so ga načrtovali v Kragujecvcu, a ni nikoli ugledal luči sveta.
Zavore pa so bile bobnaste, večino fičkovega življenja tudi enokrožne in skrite pod platišča brez lukenj za zračenje, zato jim je voznik k učinkovitosti moral pomagati tudi z zaviranjem z motorjem in upati na njihovo zanesljivost. Med zahtevnimi vožnjami so potrebovale tudi občasne postanke za hlajenje. Ki pa ni bil edino, ki ga je zahteval fiat 600. Motor v zadku se je namreč, predvsem med vožnjo v pogostih kolonah in zastojih, rad pregrel in "zakuhal", zato je med obvezno opremo vedno spadala tudi steklenica vode za dolivanje v hladilnik. Vedno pa je prav prišel tudi zabojček z orodjem.
Tudi muhavost je namreč spadala med lastnosti fiata 600 in jugoslovanskega fička. Ta je voznike nekoč spravljala v obup, danes pa je del nostalgičnih spominov, ki spremljajo fiat 600. In zato se z veseljem ozremo tudi za sodobnim fiatom 600, s katerim so oblikovalci dobro zadeli duha njegovega dedka, pa čeprav se pod nostalgično pločevino skriva sodobni avtomobil s sodobno tehniko.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Kaj je skupnega novemu fiat 600 in nasemu ficku zastava 750? Oba sta narejena v isti tovarni v Kraguljevcu…po kvaliteti sta verjetno tudi tam tam, saj odkar je Fiat pod Stealantisom je kvaliteta pogrlna na celi crti pa fiat ni… ...prikaži več nikol bil nevem kako kvalitetn, sam to kar je zdej z celotno grupacijo od Fiata, peđoja,citroena,Jeepa,opla,… je pa ze nagravzno izzivljanje nad kupci!