Robert Eržen je po zmagi na tekmovanju Mehanik leta 2017, leta 2018 zasedel drugo mesto. Ponovno se je izkazal za zelo vsestranskega strokovnjaka. V intervjuju nam je izdal tudi nekaj malega o zelo pomembnem projektu, ki nastaja v njegovi mehanični delavnici v Škofji Loki.
Po lanski zmagi ste letos osvojili drugo mesto na tekmovanju Mehanik leta. Ste bili z rezultatom zadovoljni?
Letos se mi je za las izmuznilo prvo mesto, tudi z drugim mestom sem zelo zadovoljen. Ponosen bi bil tudi, če bi bil tretji. Konkurenca tekmovalcev je bila letos močna, enako velja za zahtevnost nalog, ki jih je bilo treba opraviti.
Ponovno ste se izkazali za zelo vsestranskega mehanika. Poznate veliko teorije, odlični ste tudi v praksi. Kako pomembno je to za delo samostojnega mehanika v mali delavnici, če jo primerjamo s pooblaščenimi servisi?
Vsestransko znanje in spretnost mehanika v manjši delavnici je zelo pomembno. Drugače ne gre. Moraš biti univerzalen. V večjih delavnicah, sploh v pooblaščenih, kjer je več osebja, si lahko privoščijo, da imajo mehanike specialiste. Obvladajo točno določen sistem vozila, do potankosti, vendar, na žalost, samo za določeno znamko vozila. Tako delo poteka hitreje brez zgubljanja časa za iskanje raznih podatkov in informacij. Slaba stran, glede na to, da so danes vsi sistemi v vozilu med seboj povezani in so odvisni eden od drugega (vsaj elektronsko), je, da so tudi mehaniki specialisti odvisni eden od drugega, da lahko težavo na vozilu rešijo celostno. V slabi ekipi se lahko zaplete, enako, če je kdo odsoten. Če si univerzalec, pač poznaš osnovno delovanje vseh sistemov na vozilu, poiščeš potrebne podatke in informacije za popravilo in nisi odvisen od nikogar za pomoč pri popravilu. To se mi zdi velika prednost.
Zato pa je treba veliko časa nameniti izobraževanju? Čemu se trenutno najbolj posvečate?
Za izobraževanja namenim kar veliko časa. Veliko obiskujem seminarje, tudi sam raziskujem prek interneta, kajti vsi sistemi vozila se stalno nadgrajujejo in skoraj vsak dan je kaj novega. Mehanik, ki danes ne sledi stalno razvoju, ga bo hitro povozil čas. Trenutno se veliko posvečam izobraževanju električnih in hibridnih vozil, saj je tovrstnih vozil na trgu vse več. Opažam, da je veliko tudi rabljenih, uvoženih iz drugih držav, njihovi lastniki pa se ne obračajo na uradne pooblaščene servisne delavnice.
Nedavno sem se udeležil tehnološke konference, kjer so predavali tako mehaniki kot dobavitelji. Sklep je bil, da bo izobraževanje za mehanike še bolj pomembno, saj je avtomobilska industrija v razmahu.
V današnjem hitrem tempu napredka v avtomobilistični tehnologiji mehanik brez rednih izobraževanj in predvsem samoiniciativnemu iskanju znanja, zelo hitro ostane zadaj. To ni dobro glede na to, da se hitrost razvoja v tehnologiji veča in ne manjša. Od posameznega mehanika je odvisno, ali želi napredovati v znanju, ali pa živi v prepričanju, da je tisto znanje, ki ga je prejel v šoli dovolj za opravljanje njegovega poklica.
Kako sami gledate na razmah avtomobilske industrije. Na vse senzorje, kamere, radarje, ki so v vozilih. Kako to vpliva na vaše delo?
Meni osebno je všeč napredek avtomobilske industrije. Na trgu je vse več inženirjev tako v avtomobilski panogi kot tudi v drugih panogah, s tem pa se vsak dan pojavljajo novosti v tehnologiji. Ene slabe druge dobre. Za mehanike to pomeni, da potrebujemo veliko več znanja za reševanje problemov na sistemih, za uporabnika pa v večini lažjo uporabo določenega sistema. Če povzamem, s sodobnim avtomobilom se mehaniki izboljšujemo, vozniki pa pogosto zaradi tega tudi slabše obvladujejo vozilo (smeh).
Vse kamere in radarje je treba umerjati (kalibrirati), da asistenčni sistemi delujejo pravilno. Za to potrebujete nova orodja, celo posebna mesta za umirjanje naj bi s časoma imele vse delavnice. Kako se bo morala prilagoditi temu vaša delavnica?
Veliko asistenčnih sistemov v novejših vozilih je treba kalibrirati po menjavi določenih elementov, kar se da opraviti s samo diagnostično napravo. Za nekatera se potrebuje še razna orodja in mesta za kalibriranja. Koliko teh orodij in mest za umerjanje bo treba imeti, bo pokazal čas, kot tudi to, kako kakovostno so izdelani ti sistemi. Če pa bo treba opravljati umerjanja samo po trkih ali drugih poškodbah menim, da bo tega dela premalo, da bi si lahko vsaka delavnica privoščila vsa potrebna specialna orodja. Zato bodo verjetno imeli »kalibrirne sobe« zgolj večji pooblaščeni servísi.
Vsi mehaniki po vrsti trdijo, da je trenutno najbolj ali pa zelo pomembno dobro poznavanje diagnostike vozila. Kakšno je vaše mnenje?
Se strinjam, da je pomembno dobro poznavanje diagnostike, ampak še bolj pomembno se mi zdi poznavanje osnovnega delovanja posameznega sistema. Če ne poznaš osnovnega delovanja sistema, ti diagnostika ne pomaga kaj veliko. To predvsem opažam pri mlajših mehanikih, ne pri vseh, da ne bo pomote (generaciji, ki je rasla ob pametnih telefonih in tablicah). Nekateri mislijo, da se vse reši z diagnostično napravo, ne poznajo pa osnov samega mehanskega delovanja. Na drugi strani je ogromno dobrih mehanikov, ki z dobrim poznavanjem delovanja določenega sistema, diagnostike niti ne potrebujejo, ker že glede na simptome samega delovanja ugotovijo izvor nepravilnega delovanja sistema, z diagnostiko pa samo še potrdijo dejansko napako.
Vse več novih majhnih vozil ima samodejne menjalnike. Ti ob sodelovanju z asistenčnimi sistemi izpodrivajo ročne menjalnike. Kakšne so vaše izkušnje s samodejnimi menjalniki, njihovimi prednostmi in hibami?
Zadnja leta opažam, da uporaba samodejnih in robotiziranih menjalnikov v vozilih pri nas strmo narašča, to pa verjetno zaradi same enostavne uporabe vozila. Ljudje veliko stojijo v kolonah, se premikajo po polžje po zgoščenih mestih. Taka vožnja je seveda veliko bolj udobna in enostavna s samodejnim menjalnikom, kot pa z mehanskim. Drži, da so se v preteklosti ljudje bali samodejnih menjalnikov, saj o njih niso vedeli veliko, razen tega, da je popravilo samodejnega menjalnika drago, kar pa seveda ne drži. V naši delavnici imamo eno nadomestno vozilo s samodejnim menjalnikom in še vsaka stranka, ki je preizkusila vožnjo s tem vozilom je rekla: moj naslednji avto bo avtomatik! Mehanski menjalniki seveda ne bodo izumrli, saj bodo določene stranke še vedno rade vozile športne avtomobile z mehanskim menjalnikom, tisti, z družinskimi vozili, pa bodo po mojem mnenju raje posegali po samodejnih menjalnikih.
Ste ljubitelj ameriških vozil. Nam lahko zaupate kaj o projektu, s katerim se trenutno ukvarjate. Kaj počnete, kaj bo nastalo in kdaj bodo vidni prvi rezultati? Bi se v Sloveniji dalo živeti z obnovami oziroma restavriranjem vozil?
Trenutno zaključujem manjši projekt, gre za generalno obnovo LS2 motorja (6.0L V8),in še nekaj karoserijskih popravkov na vozilu chevrolet corvette C6, drugače pa sem začel s kompletno obnovo zelo redkega vozila in sicer Stutz BLackhauk letnik 1974 (narejenih naj bi bilo samo 600 vozil). Vozilo je trenutno v fazi razdiranja in pregledovanja stanja vseh delov, saj je karoserija v zelo slabem stanju in nadomestnih delov ni moč kupiti. Upam, da nam v tem letu uspe kleparsko obdelati karoserijo vozila. V Sloveniji bi se dalo živeti z restavriranjem vozil, samo ne s slovenskimi strankami. Slovenski trg je premajhen, premalo pa je tudi Slovencev z debelimi denarnicami, ki bi polnili svoje garaže s starimi vozili.
